Tiskane izdaje
Krško – Novi zakon o skladu za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (Nek) naj bi odpravil nekaj negotovosti pri ravnanju z jedrskimi odpadki v Sloveniji. A do predloga zakona so kritični vsi, ki se jih ta zakon tiče, mnogi zaradi domnevne povečane možnosti nenamenske porabe denarja. Sklad je namreč težak okoli dvesto milijonov evrov.
Prva se je o predlogu zakona, ki je bil v javni obravnavi januarja in o katerem naj bi državni zbor razpravljal po načrtovani junijski potrditvi na vladi, javno izpostavila Občina Krško. V kraju s ključnimi jedrskimi objekti v državi nasprotujejo možnosti prenosa sedeža sklada iz občine. Druga pripomba Krčanov se nanaša na dopusten delen ali celovit prenos upravljanja premoženja na drugo osebo javnega prava, kar bi lahko pomenilo tudi ukinitev Sklada Nek v tej obliki.
Tretji velik zadržek Krčanov je, da bi sklad denar za jedrsko nadomestilo, ki ga je do zdaj neposredno nakazoval občinam, moral preusmeriti na ministrstvo za infrastrukturo, iz Ljubljane pa bi ga nato uradniki preusmerili v Posavje.
»Čuti se, da želi država skladno namensko zbran denar za razgradnjo Neka in odlaganje jedrskih odpadkov umakniti spred oči. Skrbijo nas ideje, ki sicer niso zapisane, a jih je bilo slišati v razpravah, da bi bili z denarjem sklada financirani tudi projekti, kot je drugi tir,« pravi župan Miran Stanko in dodaja, da bi s preusmeritvijo denarja v Ljubljano izplačilo jedrskega nadomestila lahko postalo ujetnik vladajoče politike: »Nenadoma bi lokalna skupnost lahko postala privesek k proračunu. Nekdo bi se čez leto ali dve lahko vprašal, zakaj plačujemo jedrsko nadomestilo.«
Ministrstvo: Nižji stroški
Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da bi s prenosom upravljanja vseh skladov, povezanih z Republiko Slovenijo, »pod enotnega upravljavca v neposredni lasti RS lahko zagotovili vzpostavitev potrebnih poslovnih funkcij za potrebe upravljanja vseh skladov z nižjimi stroški upravljanja. V vsakem primeru bi sklad Neka deloval kot posebni sklad v skladu in glede na določila pogodbe med vladama Slovenije ter Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nek, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.«
Na pomanjkljivosti v smotrnosti poslovanja sklada sta opozorili obe reviziji računskega sodišča, za obdobji 2006–2009 in 2010–2014. A sivo področje je delno uredila že novela statuta sklada iz leta 2014, so zapisali tudi pisci novega predloga zakona.
V Ljubljani pravijo, da predlog zakona ukinja neposreden prenos denarja iz sklada na občino, ker v meddržavni pogodbi ta ni predviden. Hkrati pa bo s tem omogočeno primernejše evidentiranje investicijskih stroškov odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (začetek obratovanja objekta je predviden leta 2021, v primeru odlaganja zgolj slovenskih odpadkov je vrednost odlagališča z nadomestili do leta 2025 ocenjena na 156 milijonov evrov).
Predlog zakona predvideva tudi nove vrste nadzora nad upravljanjem sredstev, pravijo na ministrstvu, ki naj bi preprečile morebitne zlorabe. S sumi teh so se ukvarjali preiskovalni organi. Sklad je sicer v času direktorjev desnega in levega političnega pola Janka Straška in Ksenje Žnideršič Planinc v letih 2008 in 2011 imel negativno donosnost: –11,8 odstotka oziroma –2,2 odstotka. Ciljna letna donosnost sicer znaša 4,29 odstotka. V primeru Žnideršič Planinčeve so po podatkih sklada še vedno odprte tri tožbe.
Jedrska stroka nezadovoljna
Medtem ko so nam iz sklada sporočili, da so na predlog novega zakona oddali »velike pripombe ter dopolnitve, tudi v smislu pripomb, kot jih navaja Občina Krško,« dokument ni prepričal niti Martina Novšaka, direktorja Gen energije. Družba s prispevkom treh evrov za vsako slovensko megavatno uro električne energije, proizvedeno v Neku, polni sklad Nek: »Po meddržavni pogodbi mora biti sklad neodvisen. Po predlogu novega zakona pa se ta neodvisnost ruši, rušita se tudi transparentnost in namembnost teh sredstev.«
Predsednik uprave Neka Stane Rožman celo meni, da zakon, kakršen je, »nikakor ne sme v postopek sprejemanja. Komisija za jedrsko varnost, ki je svetovalni organ uprave za jedrsko varnost, je osnutek zakona zavrnila. V zakonu so nastavki, da se s skladom upravlja po poenostavljeni shemi, kar lahko zmanjša stopnjo zanesljivosti in razpoložljivosti sredstev. Transparentnost upravljanja sklada se zmanjšuje s tem, da se ukinja inštitut parlamentarnega nadzora (predviden je nadzor vlade). To so ključni strahovi, da so nameni s sredstvi sklada drugačni kot le razgradnja Neka in odlaganje radioaktivnih odpadkov.«
Direktor Agencije za radioaktivne odpadke (Arao) Tomaž Žagar meni, da je primerneje dopolniti veljavni zakon kot popravljati predlog novega zakona, saj prvi predvideva degradiranje veljavne zaščite namensko zbranih sredstev.
Veliko denarja
Od leta 1996 do konca leta 2015 (končni podatki za leto 2016 bodo znani marca) je bilo v sklad vplačano 169,2 milijona evrov. Z oplemenitvijo le-teh je konec leta 2015 sklad imel 258 milijonov evrov sredstev. Od tega je bilo v portfelju zbranega za 188,8 milijona evrov naložb, za 37,23 milijona evrov je bilo nakazil Arao, 32 milijonov evrov pa so kot jedrska nadomestila prejele posavske občine.
Odgovora na vprašanje, ali je v skladu dovolj sredstev za razgradnjo Neka in odlaganje jedrskih odpadkov, ne pozna nihče. Skupni strošek bi lahko znašal precej nad ali pod milijardo evrov. Zadnjo veljavno oceno je podal prvi program razgradnje Neka iz leta 2004. Revizijo programa, ki določa tudi višino vplačila Gen energije v sklad Neka, bi morali izdelati vsakih pet let, a je še vedno niso.
Novi predlog zakona predvideva, da bi država prispevek Gen energije lahko dvignila tudi zaradi rezultatov poslovanja sklada; ocene iz programa razgradnje bi bile le izhodišče.
Ministrstvo in vlada nimata pristojnosti, da pavšalno odmerjata višino prispevka, saj gre za področje meddržavne komisije, pisce predloga opozarja Novšak: »Kakšna ureditev tveganja bi se pri tem prenesla na Gen energijo, ki bi krila izgubo, če sklad ne bi dobro posloval. Gen energija bi tako lahko hitro zašla v težek finančni položaj.«
