Tiskane izdaje
Haloze – V vseh Halozah ni v sedmih občinah niti enega naselja, v katerem bi se prav vsa njegova gospodinjstva lahko povezala s svetovnim spletom vsaj s hitrostjo 30 Mb v sekundi, do hitrejšega 100 Mb pa ima celo v najbolj »razvitih« občinah dostop največ tri odstotke prebivalstva in gospodarstva. Da bi ta zaostanek za razvitim svetom čim prej odpravili, so se haloške občine prvič povezale.
Večina občinskih svetov je že potrdila namero za gradnjo širokopasovnega optičnega omrežja. Občinam je osnovni elaborat pripravilo ljubljansko podjetje Ipmit, županja Majšperka Darinka Fakin pa poudarja, da bodo morali naročiti še načrte za potek omrežja in izbrati tehnologijo. »Pomembno je, da se pripravimo na razpise za takšne naloge. Ne vemo, kdaj bodo objavljeni, a po evropski digitalni agendi bi za celotno Slovenijo imeli na voljo več kot sto milijonov. Del naj bi bil v kmetijskem skladu, del pa v regionalnih razvojnih spodbudah.«
Infografika: Delo
Prebudili komercialne ponudnike
Po prvih predvidevanjih bi haloško omrežje stalo dobrih 13 milijonov evrov, vendar še ni znano, ali bo občinam zanj uspelo pridobiti evropska sredstva oziroma kolikšen delež investicije bi lahko plačale z njimi. Koordinatorica projekta, v katerega so vključene vse haloške občine, pridružila pa se jim je še občina Kidričevo, je občina Žetale. Za začetne projekte je morala vsaka prispevati po 3400 evrov.
Občine so se same lotile gradnje internetnega omrežja predvsem zato, ker komercialni ponudniki internetnih storitev za ta območja z večinoma razpršeno poselitvijo doslej niso pokazali zanimanja. A začetek tkanja haloške internetne mreže je očitno prebudil tudi njih. V Kidričevem, kjer pred tem ni bilo posebnega zanimanja za širjenje mreže, so po vstopu občine v skupni projekt začeli dobivati ponudbe komercialnih ponudnikov, ki zdaj že širijo omrežje po naseljih, ki so doslej veljala za bele lise: Šikole, Cirkovce, Njiverce ... Župan Anton Leskovar pravi, da bo potem v občini, kjer je po podatkih šolskega ministrstva brez dostopa do spleta s hitrostjo 30 Mb v sekundi tretjina prebivalcev, dostop do 100-Mb povezave pa imata le dva odstotka občanov, ostala nepokrita največ petina njenega območja. »Če bi pokritost občine Kidričevo zmanjševala možnost haloških občin za državno in evropsko sofinanciranje omrežja, bo Kidričevo po dogovoru izstopilo iz našega skupnega načrta,« ob tem pravi Fakinova.
Infografika: Delo
Višji cilji od evropskih
Evropska unija si s svojo digitalno agendo prizadeva do leta 2020 omogočiti najmanj 30-Mb dostop do omrežja vsem svojim prebivalcem in najmanj polovici gospodinjstev stalen dostop s hitrostjo nad 100 Mb v sekundi. Slovenija pa v svoji strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 načrtuje celo 96-odstotno pokritost z omrežji, ki omogočajo 100 Mb ali več na vsaki omrežni priključni točki, preostalim pa najmanj 30-Mb hitrosti. Bele lise, ki ne zanimajo komercialnih ponudnikov, bo skladno z agendo pomagala opremiti država. Ta napoveduje, da bodo morali ponudniki, ki bodo izrazili interes, v določenem času omrežje tudi zgraditi, ne pa si le rezervirati robnih območij za nedoločen čas.
Tudi v razvojnem programu Haloz 2014–2020 je znotraj svežnja ukrepov za izboljšanje kakovosti življenja predviden razvoj infrastrukture na podeželju.
Težav zaradi omejenih možnosti dostopa do svetovnega spleta pa nimajo le gospodinjstva, ampak tudi haloška podjetja in obrtniki. V posameznih občinskih središčih so razmere boljše, a se navzven hitro poslabšujejo. Jernej Golc iz razvojnega centra Halo v Cirkulanah je zadovoljen, da so se haloške občine glede spleta poenotile. »Nesporno bo treba omrežje prej ali kasneje vzpostaviti po kabelski ali brezžični poti. V središču Cirkulan zdaj z dostop na splet nimamo težav, lahko bi se celo priključili na večjo hitrost, a je za zdaj ne potrebujemo. Z oddaljenostjo od centrale pa se možnosti zelo hitro slabšajo.«
