Ti. Kr./STA
Ljubljana - Poslanka SDS Alenka Jeraj je v oceni enoletnega dela ministrstva za delo poudarila, da med ukrepi na trgu dela prevladujejo kratkoročni ukrepi in finančne spodbude. Ni pa po njenih besedah ukrepov, ki bi vodili k strukturnim premikom, omogočili večjo fleksibilnost in nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Jerajeva je na današnji novinarski konferenci dejala, da je bilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Ivan Svetlik, v preteklem letu eno bolj aktivnih ministrstev v okviru vlade. "Čeprav program dela, ki je bil predstavljen v začetku mandata, ni bil niti približno uresničen, lahko nekatere ukrepe ocenjujemo kot pozitivne," je pojasnila in pri tem omenila interventne zakone. Ob tem je opozorila, da se prav zaradi pomanjkanja ukrepov, ki bi vodili k strukturnim premikom, večji fleksibilnosti in delovnim mestom z višjo dodano vrednostjo, število brezposelnih v Sloveniji vse bolj približuje alarmantni številki 100.000. Kot je pojasnila, je bilo konec oktobra na zavodu za zaposlovanje skoraj 95.000 brezposelnih oseb, kar je za okoli 51 odstotkov več kot lani oktobra.
Po njenih besedah sta bila interventna zakona, zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in zakon o delnem povračilu nadomestila plače, ugodno sprejeta med delodajalci. Vprašanje pa je, tako Jerajeva, ali je bilo zaradi obeh zakonov res ohranjenih 20.000 delovnih mest, kot trdi ministrstvo. Poslanka SDS je prepričana, da bi bilo ohranjenih precej več delovnih mest, če bi Slovenija po vzoru Nemčije sprejela zakon o kratkotrajnem delu. Ob tem je opozorila, da naša država tudi ni izkoristila možnosti koriščenja sredstev iz evropskega globalizacijskega sklada. Kot meni, bi ta sredstva prišla prav v primeru Mure. Prav tako je prepričana, da sta oba interventna zakona v prvi vrsti "gasila požare", medtem ko ministrstvo za delo ni predstavilo sistemskih ukrepov, ki bodo tudi po izteku obeh zakonov zagotovili čim bolj polno zaposlenost.
Jerajeva je ocenila, da v letošnjem letu prenovljena aktivna politika zaposlovanja nadaljuje smernice, "ki so bile začrtane že v času prejšnje vlade, vendar pa ne ponuja rešitev, ki bi pomenile prestrukturiranje delovnih mest". Po njenih besedah je pohvalno, da je ministrstvo za 33 milijonov evrov povečalo sredstva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja. A ob tem je opozorila, da več sredstev ne pomeni nujno večje učinkovitosti. Še posebej se ji zdijo problematični programi samozaposlovanja, saj je po njenem mnenju brez ustreznega podjetniškega znanja malo verjetno, da se bodo samozaposlitve ohranile za daljši čas.
Poslanka največje opozicijske stranke je tudi pojasnila, da bi bilo treba sprejeti paket ukrepov, ki bi zagotovili na trgu dela večjo fleksibilnost in zmanjšala stroške dela. Pri tem je omenila zakon o delovnih razmerjih ter zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Prav tako bi bilo treba sprejeti nov zakon o minimalni plači, je dejala in dodala, da so že v prejšnji, Janševi vladi pričeli s postopnim dvigovanjem minimalne plače in davčnimi razbremenitvami. Kot meni, bi morala Pahorjeva vlada s temi ukrepi nadaljevati, pri čemer bi bilo treba na novo opredeliti tako vsebino kot višino minimalne plače.
Po besedah Jerajeve je zavajajoč občutek, da je ministrstvo za delo še posebej veliko naredilo na področju sociale. "Pravice, ki omogočajo socialno varnost brezposelnih in socialno ogroženih, so zagotovljene s predpisi, ki so bili sprejeti v času prejšnje vlade ali celo prej, zato bi povečanje sredstev za te namene težko šteli za poseben dosežek te vlade," je poudarila.
Glede zakona o posebnem dodatku za socialno ogrožene je Jerajeva pojasnila, da je bil s tem zakonom izplačan poseben dodatek 125.000 upravičencem, obenem pa poudarila, da je Janševa vlada v prejšnjem mandatu s podobnim zakonom zagotovila dodatek 250.000 upokojencem. Dodala je, da Svetlikovo ministrstvo ne ve, kaj hoče, saj je najprej izplačalo dodatek, nato pa istim ljudem zamrznilo pomoč.
O predstavljenih izhodiščih za modernizacijo pokojninskega sistema je Jerajeva dejala, da je ministrstvo zlasti izzvalo burne odzive glede predloga dviga upokojitvene starosti na 65 let, ni pa predstavilo nobenih konkretnih predlogov. Prav tako "načrtovani dvig upokojitvene starosti oz. podaljševanja delovne dobe ni najbolj pomemben korak, ko imamo največ brezposelnih, zlasti med mladimi", je dodala.
Po njenih besedah je problem tudi to, da se slovenski delavci upokojijo takoj, ko se lahko. Kot meni, se odločajo za čim prejšnjo upokojitev zato, ker se z vsakim letom poslabšujejo odmere za pokojnine. Zato bi bilo treba pripraviti ukrepe, da bi se zaposleni sami odločali za podaljšanje svoje aktivnosti, je pojasnila.
Ob tem je opozorila, "da se pokojnine novembra niso uskladile, za naslednje leto pa vlada napoveduje prepolovitev pokojnin". "To lahko povzroči nove socialne stiske, ki si jih v tem času ne želimo," je ocenila Jerajeva.
Po njenem mnenju je v času sedanje vlade popolnoma zamrl tudi socialni dialog. Kot pravi, bi bil vsaj pri ključnih točkah potreben konsenz. "Rešitve, ki pomembno vplivajo na položaje posameznih skupin, ni mogoče sprejeti brez širšega družbenega soglasje," je še opozorila Jerajeva.