Tiskane izdaje
Ljubljana – Mnogi se v teh dneh odpravljajo na zaslužen dopust, ki ga lahko zagreni razlika med pričakovano in dejansko ponudbo, od manjkajoče infrastrukture do nečistoče. Preverili smo, na koga se je v takih primerih treba obrniti ter kako nameravajo na pristojnem ministrstvu spremeniti način ocenjevanja kakovosti nastanitvene ponudbe.
Kakovost turističnih namestitev urejajo številni zakonski in podzakonski akti, a najbolj bode v oči dejstvo, da lastniki hotelov, motelov, gostišč, apartmajev in kampov svojim kapacitetam sami lahko podeljujejo število zvezdic, ali to storijo s pomočjo ocenjevalca. Sami si lahko podelijo do vključno tri zvezdice. Ocenjevanje štiri- in petzvezdičnih hotelov opravljajo strokovnjaki z ministrstva za gospodarski razvoj.
Dvojni standardi
Kategorizacija je nadgradnja minimalnih zahtev ter določa vrste in površine nastanitvenih prostorov, standarde opremljenosti in storitev glede na kategorijo. Njen namen je potrošnikom zagotoviti nepristransko informacijo o kakovosti nastanitve. A ker kategorizacija ocenjevalcev velja pet let, pri samooceni pa do spremembe kategorije, se postavlja vprašanje, ali svoj namen izpolnjuje.
Poleg tega je problematično različno ocenjevanje objektov – če so bili zgrajeni pred letom 1998 zanje veljajo manj strogi standardi, zato gostje dobijo manj udobja, kot bi ga v novejših objektih, čeprav imajo oboji enako število zvezdic.
Nekoliko manj kot tretjina tujih turistov je bila sicer s kakovostjo nastanitve pri nas zelo zadovoljna, polovica zadovoljna, 14 odstotkov pa srednje zadovoljna, kažejo podatki statističnega urada za poletno sezono 2015.
Normative za kategorizacijo pri nas določa država, v tujini pa je poleg zvezdic relevantno članstvo v hotelskih verigah. Leta 2009 je sedem evropskih držav ugotovilo, da se merila zanjo preveč razlikujejo, zato so ustanovile združenje Hotelstars. Aprila je pogodbo z njim sklenila še Slovenija, ki bo standarde prenovila tudi za druge namestitvene objekte.
Slab nadzor
V mednarodnih verigah je nadzor nad storitvami pogost, zgodi se enkrat ali dvakrat na leto, pri nas je enkrat na pet let. Ker nekateri višje ocenjeni hoteli med nadzorom zagotovijo veliko storitev, a jih po njegovem mnenju na koncu opustijo, je ocena pogosto zavajajoča. Te in druge sporne prakse bo ministrstvo reševalo z uvedbo skritega gosta. Nadzor nad ocenjenimi in samocenjenimi opravlja tržna inšpekcija, ki preverja skladnost dokumentacije in dejanskega stanja nastanitvenih obratov.
Anketa med slovenskimi hotelirji, ki jo Maja Uran Maravić navaja v lani objavljeni monografiji Kategorizacija nastanitvenih obratov, je pokazala, da jih samo šest odstotkov meni, da je inšpekcijsko delo učinkovito, pol manj anketiranih je menilo, da je strokovno. Štiri petine vprašanih so bile prepričane, da bi morali biti hoteli pogosteje nadzorovani, 91 odstotkov pa, da bi kategorizacijo morali redno – vsaj na pet let – vsebinsko prilagajati tržnim potrebam. Zavzemajo se tudi za skrajšanje veljavnosti kategorije s petih na tri leta.
Za prenovo v skladu s trendi
Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, pojasnjuje, da inšpektorat opravlja nadzore redno, tako na podlagi prijav kot samoiniciativno. V gostinstvu, v katerega so vključeni nastanitveni objekti, povprečno opravijo 2000 pregledov. »Najpogostejše kršitve so, da obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije, da izvajalec obrata ne kategorizira ali ne podaljša,« našteva.
Andrejka Grlić. Foto: Roman Šipić/Delo
Pojavljajo se manjše kršitve, kot so manjkajoči hišni red, zapornica, cenik, navedba podjetja in sedeža gostinca, ogledalo, obešalniki in kategorizacija. Velikokrat je problem pomanjkljiva razsvetljava, a vse našteto gostinci običajno takoj odpravijo.
Lani so se pri nadzoru osredotočili na hotele, v katerih po podatkih statističnega urada spi kar 40 odstotkov turistov, na kampe in nove objekte, je razvidno iz poslovnega poročila. Pregledali so 37 subjektov in pri tretjini ugotovili, bodisi da pogojev kategorizacije ne izpolnjujejo bodisi večje kršitve.
Jesenska prevetritev
Če so na ministrstvu še leta 2009 z uvedbo elektronske kategorizacije orali ledino, zdaj ugotavljajo, da je potrebna prevetritve. Gospodarstveniki se pritožujejo zaradi togosti, prenormiranosti, zastarelosti in nesmiselnih meril, zato bodo na ministrstvu do konca leta implementirali standarde sistema ocenjevanja Hotelstars, ki določa manj obvezna in manj zahtevna merila. Višje standarde pa nalagajo petzvezdičnim hotelom, ki morajo zagotavljati več storitev, kot jih je mogoče pričakovati pri nas.
Kategorizacija za vse druge objekte bo od zdaj neobvezna. Pogoji, ki jih kot obvezne določa država, naj se ne bi dodatno zaostrovali, napovedujejo, ponekod bodo strožji, drugod milejši. Z njimi naj bi se približali standardom, ki veljajo v 15 evropskih državah.
