Ljubljana - Letošnjo jesen bodo v slovenskih občinah potekale volitve županov in občinskih svetnikov. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš je še nedavno zatrjeval, da sočasna izvedba prvih volitev v novoustanovljene pokrajine ni nerealen cilj. A bo pred tem treba poiskati rešitev, ki bo imela zadostno podporo - tudi v opoziciji.
Za zdaj kaže, da pot do zadostnega političnega soglasja - zakon o ustanovitvi pokrajin morata v DZ podpreti dve tretjini navzočih poslank in poslancev - ne bo lahka.
V začetku decembra, ko je minister Gjerkeš v koalicijskih poslanskih skupinah začel posvetovanja o osnutku pokrajinske zakonodaje in predstavljal modele za tri, šest ali osem pokrajin, je namreč opozicijska SDS v parlamentarni postopek vložila paket pokrajinske zakonodaje, ki predvideva 13 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana.
Vložitev predloga SDS je proces sprejemanja pokrajinske zakonodaje malce zamaknila, saj bo moral državni zbor v skladu s svojim poslovnikom najprej opraviti obravnavo predloga SDS, pojasnjujejo v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Napore opozicije na tem področju "pozdravljajo, saj kažejo na to, da za ustanovitev pokrajin obstaja politična volja in politični interes". A obenem poudarjajo, da mora biti ustanavljanje pokrajin projekt celotne politike.
Strateški svet za regionalizacijo in decentralizacijo, ustanovljen kot posvetovalno telo predsednika vlade, zagovarja velike in močne pokrajine. Na podlagi te usmeritve in v sodelovanju s stroko pa je SVLR pripravila tudi koncepte členitve Slovenije na tri, šest in osem pokrajin. O osnutku gradiva je minister v decembru že opravil posvetovanja v koalicijskih poslanskih skupinah.
Ta so pokazala, da ima v vrstah koalicije največjo podporo predlog, ki predvideva šest pokrajin. Predvidoma v začetku tega leta naj bi se minister odpravil na pogovore še v opozicijske poslanske skupine. Ko pa bo paket pokrajinske zakonodaje, ki vključuje pet zakonov, politično usklajen, ga nameravajo posredovati še v javno razpravo in se o njem posvetovati z občinami, napovedujejo v SVLR. Na vprašanje, ali cilj še vedno ostaja izvedba prvih volitev pokrajinskih organov z lokalnimi volitvami v letošnjem letu, so v SVLR pojasnili, da je predlagani koncept pokrajin glede na pomen, ki ga bo imela ustanovitev pokrajin na upravljanje države, treba oblikovati skupaj z vsemi političnimi strankami, občinami in tudi v sodelovanju z javnostjo. Zato v tem smislu časovna dinamika ni najbolj pomemben vidik.
Zagotovo pa bodo v Sloveniji jeseni potekale redne lokalne volitve. Zadnje redne volitve županov in članov občinskih svetov so potekale 22. oktobra 2006. V skladu z zakonom se naslednje redne lokalne volitve opravijo najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo ali drug dela prost dan pred potekom štirih let od prejšnjih rednih lokalnih volitev. Datum pa bo določil predsednik državnega zbora z razpisom.
Do takrat naj bi bilo tudi znano, ali se bo 210 slovenskim občinam pridružila še katera. Za dve novi občini, Mirno, ki bi se izločila iz občine Trebnje, in Ankaran, ki bi se izločila iz Mestne občine Koper, so se tamkajšnji prebivalci večinsko izrekli na posvetovalnih referendumih lani novembra.
Kot so navedli v SVLR, mora v skladu z zakonom državni zbor tekoči postopek ustanavljanja novih občin končati s sprejetjem zakona, s katerim jih na podlagi izražene volje prebivalcev na referendumih ustanovi najpozneje tri mesece pred prvim rokom za razpis rednih lokalnih volitev v letu 2010. Rok se izteče sredi maja letos.