Jezerjani imajo že »republiko«

Preddvor in Jezersko smo obiskali z vojaki 132. bataljona, ki z valukom vozijo nujne stvari in domačine.

Objavljeno
09. februar 2014 12.04
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Preddvor, Jezersko – »Štefan, umakni micko, da bomo naložili patrijo!« so gasilci pred gasilskim domom v Preddvoru, ki se je spremenil v avtobusno postajo in hkrati logistično bazo do Kokre in Jezerskega, pozvali kolega, naj premakne gasilski avto in da prostor valuku. Valuk ali patrija, Preddvorčanom in Jezerjanom je prav vseeno, saj, kot pravijo, vsi vedo, za kaj gre. Vojaki jih namreč od 3. februarja, ko je 15-kilometrska cesta Preddvor–Jezersko zaradi padajočih dreves, ledu in skal zaprta, s transportnimi vozili ohranjajo v stiku z dolino.

V petek je prvi valuk od šestih iz Preddvora krenil proti Kokri že ob 5.20, zadnji odhod proti Jezerskemu je bil ob 17. uri. Malo pred osmo uro zjutraj so vojaki in gasilci v prvo oklep­no vozilo za Jezersko zložili živila za trgovino, časopise, elektromaterial, zavitke Rdečega križa in veliko vrečo z znakom pošte. »Menda je v vreči kup denarja! A bomo šli potem naprej z njo v Avstrijo?« je bilo slišati med hahljanjem.

Stotnik Tomaž Kokl je pojasnil, da za prevoze skrbi 16 vojakov 132. gorskega bataljona z Bohinjske Bele. Ker je domačin, iz Potoč, so mu stiske še bolj znane in blizu. Njegov delovni dan traja od 5. do 20. ure. Večina vojakov se ponoči odpelje prespat v kranjsko vojašnico, štirje prenočijo na Jezerskem. Ko smo poizvedovali, kaj bi počeli v teh dneh, če ne bili na intervenciji, smo izvedeli, da bi se morali usposabljati za Kfor na Kosovem. »Vojaki smo tu, da pomagamo, in gasilci so nam za zgled!« je poudaril stotnik in potrdil, da so oklepnike, ki so transportno vozilo za pehoto, res prvič uporabili za civilne zadeve. Med vojaki smo opazili tudi voznico. Ja, ona še lepše vozi, je bilo slišati pohvalo očitno nekaterih že rednih pot­nikov proti Kokri.

O tem, kdaj, kaj in kdo bo šel na pot z valukom, ki »popije« od 30 do 35 litrov dizelskega goriva na sto kilometrov, od srede v preddvorskem gasilskem domu usklajuje mlad geodet Dejan Kavaš. Z neverjetno mirnostjo je učinkovito reševal zaplete, brez predaha odgovarjal na številna vprašanja in tako je logistika tekla kot po maslu. Enako kakor vojaki je komaj utegnil užiti suhi obrok: žemljo, pršut, sir in jabolka.

Do Jezerjanov, ki zaradi izoliranosti z ironijo pravijo, da so republika Jezersko in da tudi že fotokopirajo evre, sva se s kolegico z Gorenjskega glasa Danico peljali skupaj z namerilcem Maticem Benčevičem in gasilcem Markom Malovrhom, njegovo redno orodje pa je v teh dneh motorna žaga. Po 45 minutah je naš tank prihrumel na Jezersko. Pred gasilskim domom je Matjaž Šinkovec iz patronažne službe Zdravstvenega doma Kranj povedal, da je v manj kot dveh urah trem domačinom odvzel kri, oskrbel pa je tudi gospoda, ki ima po operaciji srca težave z zdravjem. »Jezerjani so zelo v redu!« je zatrdil diplomirani zdravstvenik.

Seveda pa vse ni v redu. Prav to, da cesta ni prevozna in se ne ve, kdaj bo, ljudi zelo bega. V trgovini, kjer se da, kot smo se prepričali, dobiti vse in tudi slišati vse aktualne novice, smo izvedeli, da so v petek dobili časopis Delo do 9. ure, položnic pa da že ves teden ni! Slavica Kavaš, Dejanova mati in šefinja Mercatorjeve trgovine, je z razmerami zadovoljna. »Seveda nas je na začetku vse presenetilo, ljudje ne morejo v službe, takih je, kot pravijo 280, in niti ne v šole,« je povedala in hvalila logistiko, župana, krajane in sploh vse. Med kupci je bila tudi Ana Žagar. Sedmim domačinom, njihovi hiši sta bili ogroženi, je odstopila sobe, je poudarila Slavica, medtem ko je Ana skromno dejala: »Oh, saj je bilo samo čez noč. To ni bilo nič takega.« Marjana Retelj in njena hči Manca, osnovnošolka, katero sošolci in razredničarka iz Preddvora obveščajo, da je na tekočem s snovjo, pa sta bili bolj zaskrbljeni. »Na srečo imam ta teden dopust, kako se bom vozila na delo prihodnji teden, ne vem, vem pa, da se zaradi otrok ne morem kar za en teden preseliti v dolino.«

Pravo mravljišče je tudi občinska stavba, zraven katere je eden od petih večjih agregatov. Njegova moč je 400 kilovatov, na uro »požre« 100 litrov dizelskega goriva. Narava nam hoče povedati, da moramo na drugo stran, je povedala sogovornica Jasna, ki je zaradi obveznosti v štabu civilne zaščite na Jezerskem že en teden. S prevoznostjo proti Avstriji namreč še zdaleč ni tako velikih težav kot do Preddvora. »Oskrbovalni most« z valuki naj bi trajal najmanj še en teden, kako bodo gor in dol prepeljali vsak dan 150 ljudi, je za zdaj še uganka. Negotovost pa narašča tudi zaradi grozeče napovedi o naraslih vodotokih.