Jutranji list: Politična rešitev ne pomeni le meje

Časnik Jutranji list piše, da je arbitražni sporazum že dogovorjen in hrvaška premierka Jadranka Kosor zgolj kupuje čas. Možno je, da bo Slovenija Hrvaški popustila glede povračila dolga Ljubljanske banke, če bo dobila dostop do odprtega morja, dodaja časnik.

Ti. Kr./STA
sre, 28.10.2009, 15:31
Nekdanji predsednik Republike Milan Kučan je v komentarju na arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško poudaril, da sporazuma še ni videl, vendar ne verjame, da bi predsednik vlade Borut Pahor in predsednik Republike Danilo Türk sporazum zagovarjala, če ta ne bi ščitiv slovenskih nacionalnih interesov.

Zagreb - Možno je, da se bo poskusilo arbitražni sporazum postaviti v kontekst širšega političnega dogovora o reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, danes ugiba Jutarnji list in dodaja, da gre le za "nekatera izmed tolmačenj". Časnik piše, da je arbitražni sporazum že dogovorjen in hrvaška premierka Jadranka Kosor zgolj kupuje čas.


"Možno je, da bo Slovenija Hrvaški popustila glede povračila dolga Ljubljanske banke, če bo v Piranskem zalivu uveljavila svoj strateški cilj - dostop do odprtega morja," piše časnik. Dodaja, da je tudi slovenski premier Borut Pahor po ponedeljkovem srečanju s hrvaško kolegico Kosorjevo v Zagrebu izjavil, da politična rešitev ne pomeni le meje, temveč tudi nekdanjo Ljubljansko banko in Nuklearno elektrarno Krško (Nek).


Jutarnji list se sklicuje na neimenovane hrvaške politike, ki so potrdili, da ne potekajo nikakršni pogovori o arbitražnem sporazumu med Zagrebom in Ljubljano, ker je bil sporazum dokončno dogovorjen že poleti v navzočnosti predstavnikov EU in ZDA. Trditve hrvaške vlade, da se o sporazumu še pogovarjajo, sogovorniki Jutarnjega lista pojasnjujejo kot kupovanja časa s strani Kosorjeve.


Arbitražni sporazum je zgolj modificirana različica sporazuma Drnovšek-Račan, ker Sloveniji zagotavlja izhod v mednarodne vode, nadaljuje časnik. "Sporazum Kosor-Pahor konkretno ne predvideva "dimnika", Sloveniji pa zagotavlja, da bo dobila izhod na odprto morje," navaja še Jutarnji list. Sklene, da Kosorjeva še ni pripravljena predstaviti vsebine sporazuma ne vladnim koalicijskim partnerjem ne opoziciji.


V ločenem komentarju sicer Jutarnji list ocenjuje, da meja obstaja le v glavah ljudi, medtem ko sta veliko pomembnejši vprašanji dolg nekdanje Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev in Nek. Kot dodaja, z dogovorom o meji ne Slovenija ne Hrvaška ne bosta ničesar izgubili, temveč bosta pridobili, ker bosta končno lahko uredili vsa odprta vprašanja.

Povezane novice

»To je kvaliteten dokument za kvalitetno rešitev«
28. oktober ob 08:25
Čeprav na včerajšnjem koalicijskem vrhu niso načeli vprašanja arbitražnega sporazuma, saj predsednik vlade Pahor ni predstavil poteka obiska v Zagrebu pri hrvaški premierki Kosor, predstavniki koalicije odločno podpirajo ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
22 komentarjev
Neznan

Poštovani Hrvatski domoljubno hendikepirani forumaši. U ovome za HR težkome i tmurnome trenutku, ja vama preporučujem, da kada arbitražni sporazum biva podpisan, odmah počnete sa jakom avtosugestijom u stilu: Mi Hrvati idemo samo na Haaške sudove i Ante Gotovina nama je svijedok, mi Hrvati smo u EU več od 2007 i Dr. Ivek nama je svijedok kao i mi Hrvati ne idemo na SP 2010 u JAR i Andrei Ševčenko nama je krvnik i svijedok. Na ovaj način, če vama biti lakše kada dođe arbitražna presuda. Ona može biti dosta bolna i iznenađujuča za "lijepu vašu". Treba se odmah početi domoljubno hrabriti, treba stalno Thompsona i Dr. Rudolfa slušati i treba jednostavno i u čuda vjerovati. Kada si jadan i nemočan, takva avtosugestija je jedini pravi put, da izdržiš sa teretom gubitničkog mentaliteta u svom dosta sumljivom okruženju..

30. oktober 2009, ob 10:51:39
Neznan

U ime građana Slovenije čestitam svima građanima HR na ogromnom uspjehu u svojstvu podpisivanja arbitražnoga sporazuma. Veliki je to trenutak za HR. U Sloveniji "itekako znamo", da ste Hrvati zbog svoje "naklonjenosti i prijateljstva" naspram Sloveniji "užasno željeli" tu arbitražu. Jasno je, da se mi Slovenci radujemo još više nego vi. Možete li zamisliti našu sreču ? Mi vašu "radost, veselje i poštenje" stalno primječujemo i osječamo.

30. oktober 2009, ob 10:51:13
tup si

@neznan
Ovih 8 dni sam na ISTOKU HRVAŠKE VuKoVAr in Ilok, pratim Slovenske ŠAH reprezetnatnce
*********************************

jel znaš igrati šah?
evo, dati ću ti sve figure fore i tuči ću te tablom

29. oktober 2009, ob 10:45:04
Neznan

VE SE KAJ SO HR.

29. oktober 2009, ob 01:03:36
Neznan

Hrvati so Hrvati saj smo vedeli kajse bo izcimilo.Važno ,da smo odblokirali.

29. oktober 2009, ob 01:01:06
Mirore

Vidim - nekatere tu 24 ur, vse mesece v letu! Heej, a vam ni škoda zabušiti tega časa??

Vidim, da bi in SLO in CRO in SRB skupaj (prejšnja Juga), če bi bili imeli malo več razsodnostne soli v glavi - imeli v naši sferi celo Evropo. A, ker smo šli oziroma so šli nekateri razbijat prejšnjo državo in po bregovih klat ljudi (!!), namesto, da bi pogoltnili slino mednacionalnih frustracij in imeli Evropo v dlani.

Mislim, da je to bilo možno...sposobnosti je bilo veliko več kot politične modrosti.

Vi pa le pišite sem, morda kateri od vas dobi celo Nobelovo nagrado za sejanje primitivnega sovraštva in za nizkotno matematiko tukaj...saj za bebce mi je sicer vseeno, za tebce kar tako pa ne.

28. oktober 2009, ob 21:10:57
SavudrijaIstraCroatia

neznan;Kakva su velesila u povjesti bili zlovenci?
-----------------------------------------------------------------

pa IMALI su "veto" 11 mjeseci !

LOL

28. oktober 2009, ob 20:17:52
Neznan

Kakva su velesila u povjesti bili zlovenci, vidi se i po atraktivnom položaju koje naseljavaju: slijepo crijevo Europe. Ko to izmišlja povjest?

28. oktober 2009, ob 19:56:16
Neznan

vodda fak, naši naj bi z denarjem ki je šou v Beograd kupili nekaj kar je itak naše??? če sploh razmišljajo v tej smeri niso normalni...

28. oktober 2009, ob 18:41:00
SavudrijaIstraCroatia

HAHAHA

""" z arbitražnim sporazumom zagotovljen dostop do odprtega morja."""

Janez (na hr forumu) ; Ko je ovdje lud??" dodir sa otvorenim morem??!! Hvala ne treba nam, to več imamo......

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

onda poldreki&milje&nejci&jazbari&tupani......jel sad jasno?
( trebalo bi biti iako ste ograniceni )

LOL

28. oktober 2009, ob 18:30:22
vest

ante
| 28.10.2009 | 11:44:53
[prijavi kot neprimeren komentar]
Hrvatska javnost pa tako niti jutarnji list nemaju pojma o čemu se trenutno u slo-hrv dogovorima radi .Ovaj članak u Jutarnjem je na tragu niza članaka koji se uglavnom bave spekulacijama i pretpostavkama na osnovu maštanja novinara. Sve do sad izrečene spekulacije su zapravo besmislice koje služe za spektakularne naslove u dnevnom tisku a sve to da bi se posustale novine bolje prodale.

bravo ante točno to vse ostalo je nabijanje raznih zafrustrirancev.

28. oktober 2009, ob 16:33:07
Neznan

Jutarnji list je leglo hrvaških izdajalcev in prodanih duš.
Za denar napišejo vse kar plačilnik poželi !

28. oktober 2009, ob 15:24:07
Neznan

zmajcek49 | 28.10.2009 | 12:54:25
@lepa Anka
Zelo dobro. Zakaj pa ne gredo nazaj v Bizanc?
+++++++++++++++++++++++++++++++++
Zakaj ti ne greš v pasjo rit iz katere si ispal !

28. oktober 2009, ob 15:21:09
Neznan

Ker je v zvezi s slovanskim naseljevanjem Balkana pomembna Zhupanicheva razprava The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbchishte in the VIIth century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats – Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srbchishtu v VII. st. ter etnoloshki in socioloshki moment v izvestju Konstantina Porfirogeneta o prihodu Srbov in Hrvatov (Etnolog, II, 1928, str. 26-35), ki je natis njegovega predavanja na 2. mednarodnem kongresu bizantologov v Beogradu, 14. aprila 1927, v angleshkem izvirniku, a ima tudi skoraj enako dolg, vsebinsko pa ne povsem enak povzetek v slovenshchini. Npr. v slovenshchini beremo, da bizantinski cesar Konstantin VII. Porfirogenet navaja v svojem slovitem delu De administrando imperio za balkanske Srbe njihove prednike Bele Srbe, ki so zhiveli v dezheli Bojki v sosedstvu Bele Hrvatske in Francije (Nemchije). [Angleshko besedilo (tudi v nadaljevanju prevod L.V.) pa, da Porfirogent porocha o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik.] Ker pa ni moj namen, da bi primerjal in razchlenjeval oba teksta, se bom v nadaljevanju drzhal slovenske razlichice. Domovina Belih Hrvatov pa je po Porfirogenetovih besedah lezhala severno od Madzharske in vzhodno od dezhele Frankov, a severozahodno od Bavarcev. Zemljepisni razpored kazhe na polabske Srbe, katerih ostanki so she danes v Luzhici na Saksonskem. Po Porfirogenetu naj bi danashnji balkanski Srbi izhajali iz severozahodne slovanske jezikovne skupine, ki se dokaj razlikuje od vzhodne (ruske, beloruske, ukrajinske) in juzhnoslovanske (Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari). V bistvu Zhupanich polemizira z Vatroslavom Jagichem oziroma oporeka njegovim izvajanjem v vech kot trideset let prej objavljeni razpravi Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprahen (1895), v kateri je izrazil dvom o verodostojnosti Porfirogenetovega porochila o prihodu Hrvatov in Srbov na jug, pri chemer se je opiral na jezikoslovne argumente, saj bi na tak nachin etnoloshko razdvojili Bolgare (Trakija) od Slovencev (Norik). Jagich je v svoji razpravi, po Zhupanichevem mnenju, sijajno utemeljil in dokazal jezikovno enotnost juzhnih Slovanov med Chrnim morjem in Socho, saj jeziki tvorijo homogeno skupino dialektov, v kateri posamezni govori in narechja prehajajo organsko drug v drugega, kakor chleni verige. Che pa bi prishli za chasa bizantinskega cesarja Heraklija (610-641) Hrvati in Srbi iz porechja Labe v Ilirik, potem bi danes govorili ob Moravi, Drini, Bosni, Neretvi priblizhno tako kakor v Luzhici na Sashkem v vzhodni Nemchiji. Ker pa ni tako, je treba Porfirogenetove trditve imeti za izmishljijo in iskati izvor Srbov povsod drugod, le ne med Labo in Salo, sklene Jagich. K temu Porfirogenet dodaja, da je cesar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug obmochje (distrikt) “ta Serblia” (Srbchishche, v slovanskem prevodu Zonarasa iz 14. st.), ki lezhi severno od Olimpa, v Pieriji, kjer so ostali nekaj chasa. Jagich se sprashuje, kako bi mogel cel narod najti prostor za prebivanje in zhivljenje na tako majhnem prostoru, morda le samega mesteca Srbchishta? To naj bi dodatno spodbijalo resnichnost Porfirogenetovih navedb. Zhupanich mu odgovarja, da je prav ta cesarjeva navedba dokaz tochnosti, in utemeljuje s tem, da che je bilo res mogoche spraviti vse prispele Srbe na tako omejen prostor, potem so pach morali biti maloshtevilni, v nobenem primeru jih ni bilo na stotisoche ali celo na milijone, kakor nekateri fantazirajo; morda bi jih nashteli nekaj deset tisoch. To govori v prid tezi, da so iz Polabja doseljeni Srbi predstavljali le relativno majhen vojashko organiziran zbor, ki je Bizancu pomagal v bojih proti Obrom, saj za velike mnozhice ljudi cesar Heraklej prav gotovo ni bil zainteresiran. Potemtakem je bilo Srbchishte le bolj ali manj utrjeno taborishche, in to tem prej, ker je to mesto tudi kasneje v srednjem veku obstajalo kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliakmona). Podoben primer je v porochilu Porfirogeneta naselitev turshkih Bolgarov, ki so si, chetudi maloshtevilni (20.000 – 25.000), podredili Slovane v Trakiji. Bolgari so se na samem zachetku naselili na majhnem otoku Pevke v donavski delti in pozneje v utrjenem taborishchu Abobi blizu Shumena, ki je merilo vsega 23 km2, torej v krogu s premerom kakshnih 5,5 km, od koder so obvladovali obsezhno ozemlje in ustvarili drzhavo. Srbi niso ostali dolgo v Grchiji, ampak se se vrnili na sever v staro domovino, kakor so to storili Heruli sto let prej, ko so se vrnili iz juzhne Ogrske v Skandinavijo. Toda Srbi so si onkraj Donave pri Beogradu premislili, se obrnili in zavzeli Ilirik, kjer so she danes. Ker pa so bili maloshtevilni, she zdalech niso mogli asimilirati zhe tam mnozhichno naseljenih juzhnih Slovanov, ki so bili tam zhe vsaj od 6. st., in jim niso mogli vtisniti pechata polabskih Slovanov. Zhupanich prav v tem vidi dokaz, zakaj od Alp do Chrnega morja ni jezikovne prekinitve tam, kjer naj bi se naselili Srbi in Hrvati, ker so se asimilirali skoraj brez sledu. A le v etnoloshkem in jezikovnem smislu; k druzhbeni in politichni organizaciji pa so pomembno prispevali. In prav o teh kasnejshih nosilcih imen Hrvati in Srbi Porfirogenet pripoveduje, da so prishli iz Bele Hrvatkse in Bele Srbije, tj. iz Polabja in porechja gornje Odre. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujochi vrhnji sloj ter ustanovili drzhavno organizacijo pod svojimi imeni.

*



Navedimo she eno drugachno gledanje na izvor Hrvatov.

Jozhe Rus se prav tako sklicuje na Porfirogenetovo delo De administrando imperio (Etnolog, V-VI, 1933, str. 31-45) iz 10. st., kjer v poglavjih 29-36 pishe o dalmatinskih Hrvatih, da so prishli iz dezhele Hrvashke, ki lezhi onkraj Bavarske, onkraj Ogrske, v blizhini Frankov pa tudi zakarpatskih Pechenegov, kakor tudi na arabske kroniste v chasu velikomoravskega kneza Svetopolka (870-894) in angleshkega kralja Alfreda Velikega (849-901), ki jih imenuje “Horiti”. V tistem chasu so imenovani tudi Vislani, par sto let kasneje pa Lehi. Po Rusovem preprichanju je najstarejasha zgodovina hrvashkega imena nesporno germanska. Poleg tega se sklicuje na Niederleja (str. 34), chesh da so edini narod, ki ga poznajo zgodovinarji na tem shirokem prostoru, germanski Silingi, nastanjeni okoli chashchene gore Sobotke (718 m) in reke Sleze [op. L.V.: Shleza], jugozahodno od Vratislave [op. L.V.: Wrocław; nem. Breslau]; ohranjeno je poslovanjeno ime Slask. Silingi so se spojili s Slovani. V germanskih virih kasneje ta prostor vezhejo na ime “Hrvat”. V nadaljevanju Jozhe Rus she precizira (str. 38): »... iz Skandinavije so z Goti vred prishli tudi predniki nashih Hrvatov in zasedli dotlej venedske dezhele, podedovali tudi njihovo vlashko [op. L.V.: keltsko] ime, in to so Jordanesovi Venedi.« K temu dodaja she: »... Slovani... so ob svojem vstopu v svetovno zgodovino stanovali s svojo sredico v prav blizhnji soseshchini vislanskih Hrvatov = Lehov, tj. v danashnji vzhodni Galiciji in Voliniji.«

Mislim, da je tu Rus pod vplivom tiste shole, ki je dokazovala skandinavski izvor Gotov, kasneje blodechih po shirjavah Evrope vse tja do Chrnega morja, ko so spotoma s seboj povlekli tudi del Hrvatov v Dalmacijo in od tam v Italijo.

V bistvu se nakazuje shema:

Ko smo se zgoraj pri Oshtirjevem raziskovanju besede sebьrъ »zadrugar« vprashali, kako to, da te besede ni v slovenskem besednjaku, marvech je le v srbshchini, hrvashchini, rushchini (che naj bi bili tam tudi potomci Antov), morda tichi odgovor prav v tem, da so bila podrochja teh jezikov tudi v etnichnem stiku z neindoevropskimi vojashkimi elitami z vzhodne strani Azovskega morja, ki so prinesla svojo druzhbeno organizacijo, med njimi tudi »zadruge« in s tem njihovo ime, ki je ostalo do danashnjega dne. Medtem pa Slovenci nismo prishli pod vpliv teh vzhodnoazovskih ali kavkashkih plemen, razen obrobno in obchasno, kar je na slovenskem ozemlju zaznati v imenu »kosez« in posameznih toponimih ter priimkih »Hrvat« z izpeljankami. Zato nas ne sme chuditi, che nekateri shtejejo kajkavce na prostoru od Alp do sredine bivshe Jugoslavije med potomce Slovencev in raztegujejo slovensko ozemlje v srednjem veku od Vzhodnih Alp do izliva Donave v Chrno morje (Mayers Lexicon), medtem ko omejujejo Hrvate le na severni del Dalmacije in Srbe na juzhno Srbijo (podrobneje gl. mojo knjigo Davnina govori).

*



Tudi Karel Oshtir se je vprashanju Antov posvetil pri svojem znanstvenem delovanju, ki temelji na preuchevanju predindoevropskih, staroevropskih jezikov, posebej pa je s shtudijo Veneti in Anti (Etnolog, II, 1928) posegel na odnose s skrivnostnimi Veneti, pri chemer je sicer izhajal iz jezikoslovnega stalishcha, saj je razpravo podnaslovil “alarodski w-prefiks”, toda ni se mogel in ochitno niti ni hotel izogniti (spomnimo na njegovo delo K predslovanski etnologiji Zakarpatja, kjer je izrecno poudarjen etnoloshki, t.j. narodoslovni vidik) pomembnim problemom njihovega izvora. Oshtir se je tu zhe lahko oprl na svoja shtevilna predhodna raziskovanja, na katera opozarja v uvodu in skozi celotno besedilo. Prav tako, kot obichajno v svojih ostalih tekstih, povzame svoje gledanje na predslovanski jezikovni substrat, s poudarkom, da to pochne zaradi boljshega razumevanja izvajanj razmerja med Veneti in Anti. Po njegovem mneju naj bi bile stvari take:

V srednji Evropi razlochujemo naslednje jezikovne plasti: (a) Iliro-Venete, ki vkljuchujejo Etrusko-Rete, Liguro-Ibere (>Baske) in Pelazge, predindoevropske Paleoevropejce, ki so sorodni s Hamiti (izkljucheni so Semiti) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Likijci, Lidijci, Karijci, Predhetiti, Kavkazijci, Elamiti, Mitanijci, Sumerci); (b) centralno-indogermanske Trachane, kjer sta indoevropski palatal in labiovelar sovpadla v velar; (c) na to iliro-trashko plast so se v Zakarpatju naselili Slovani, ob Baltskem morju Balti in zahodno od obeh – vendar locheni z ozkim iliro-trashkim pasom – Germani, v juzhni Rusiji pa Skiti.

Pri tem navajanju je Karel Oshtir pod tch. (b) omenil le Trachane, v drugih delih govori o Iliro-Trachanih, sicer pa je iz tch. (c) razvidno, da misli prav to.

Nato preide na pregled antichnih virov, ki neposredno ali posredno omenjajo Venete(1):

(a) Herodot III 115, Hesiod Fragm. 355, Skylax c.19, Skymnos v.188, kjer je govor o ‘Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke Eridanos=Visla(2) (op. L.V.: o zagonetkah z reko Eridonos glej mojo knjigo Jantarska pot), stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z jadranskimi ter Eridanos z reko Pad. (b) Kornelij Nepos (Pomp. Mela III 5, 45; Plinij II 170) porocha o Indih ob “Severnem morju”, Ind- namesto Venet- najbrzh pod vplivom Indov=Indijcev v Aziji. (c) Plinij IV 97, Tacit Germ. 46, Ptolomej Georg III 5, 6 in naprej, Tabula Peutingeriana, Markianos II 38-40: Venedi, Veneti, Venethi, Ouenedai, Venadi, Veridoi = *Venidoi, Ouen(e)dikos kolpos. (d) Iz germanskih virov *Wenetd > gotsko Venetharius Winitharius = starovisokonemshko Winidheri, Winida ter *Weneđ > anglosaksonsko Winedas, staronordijsko Vindr in *Wenađ > angloskasonsko Weonodland. Obshirno razpravlja o vsem tem Niederle v Slovanske starozhitnosti I/1, Manuel 31. Germanskega izvora je finsko *Venädä > Venäjä »Rusija«. (e) Semkaj sodi morebiti tudi slovanski *Vet in *went v rushchini Vjatichi ob Oki = Vaniti po Niederleju v Slovanskih starozhitnostih. Menjavanje t<>th <>d (>đ) v zgoraj navedenih oblikah je morda germanskega izvora – v germanshchini prehaja t v th ali t v d, ki ostane v zachetku besede in za naglashenim vokalom, in td v đ - je pa verjetneje iliro-trashkega porekla, od koder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti-Enetoi v zgornji Italiji tudi Enedi v Iliriji.



K temu izvajanju Oshtirjevbi opombi:

(1) Neuroi niso Slovani, ti kljub slovanskemu *nyrú »ăüçň; charmer; charovnik, ocharljivec«, ker spada *neur<>nur z u<o k predskitskemu anor in dalje z r<>’ k predgrshkemu *noos > nous in k predskitskemu *ana(r) v Anaharsis »skitsko Philosoph«, katerega *hars »peritus; izkushen, veshch« < *khar[a]ts se ponavlja s kh<>g (kakor predslovansko chrusha<>grusha »Birne; hrushka«, predslovansko chodogú: predgrshko gandos o polla eidos kai panourgos v predslovanskem gorazdú; k ts<>zd. She manj so Slovani Boudinoi, o katerih porocha Herodot, da so ftheirotrageousi, in katerih *budh je soroden s predgrshkim *b[u]dh > ftheir »eine Fichtenfrucht; neki smrekov sad« (str. 47).

(2) Eridanos = Visla, to je jantarjeva reka; za to govori naslednje: (a) jantarjeva lezhishcha ob Visli, posebno pri izlivu, in njenih pritokih, in Eridanos je keltsko ime za jantarjevo reko: Er- < *wewar- < galsko *webar- »jantar« (primerjaj kimrijsko gwefr ipd.) + idar = predgalsko *idaxn »Fluss; reka«, o vsem tem Karel Oshtir v Danuvius-Asamus-Naissus, Visla < *Wiksl (s ks>s proti ksh>kx>ch) = novovisokonemshko Weichel je iz *Wiskl metatetizirano (ohranjeno morebiti v latinskem Visculus) in -skl- »jantar« je reducirano iz baltskega > staroegipchanskega sacal »Bernstein« itd. O shirjenju baltskega jantarja na jug kazhe primerjati med drugim ligursko langurium »Bernstein« in predbaltsko *langa(r) »Bernstein > okno« > litavsko langas »Fenster, okno«.



V nadaljevanju se Karel Oshtir loti starih virov za Ante: Antes, Anti, Antae, Antai, Anthaib(3) je slovanska drzhava, ki se pojavi v juzhni Rusiji tekom 3. st.n.sht. ter izgine v zachetku 7. st.. O slovanskem poreklu Antov nihche ne dvomi, medtem ko so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (=ilirotrashki) avtohtoni Zakarpatja in vzhodne Nemchije, njihovo ime je preneseno na slovanske doseljence (podchrtal L.V.): (a) med Germani in Slovani se je ohranil pas avtohtonih Venetov, katerih ime so Germani po germanizaciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razshirili na Slovane; (b) *Vet v Vjatichi odrazha morebiti predslovanski *Venet : Ven¶t>Vent, ki so se slavizirali (str. 48).

To Oshtirjevo razlago se mi zdi potrebno takoj komentirati. Medtem ko so Slovani iliro-trashki substrat v Zakarpatju vse do ozkega pasu, ki naj bi ostal, tako poslovanili, da je za njim komaj kaj ostalo v jeziku, pa so se Veneti ohranili v omenjenem ozkem pasu. In podobno z germanske strani. Kako? Zakaj? Seveda lahko zachnemo shpekulirati in najdemo poljubno mnogo razlag. Osebno mislim, da je tu Oshtir obstal, ker bi z dokonchno oznako Venetov kot Praslovanov dregnil v pangermanski osir... Svoje mnenje opiram zhe kar na Oshtirjevo pripombo (3), saj so Langobardi bili she leta 117. n.sht. zahodno od Labe, v spodnjem toku reke Veser v Severnomorskem primorju okoli Bremna, leta 476 so ob zgornjem toku Visle okoli Krakova, od tam so shli v Panonijo, od koder so jih 568 potisnili Avari (Obri) v severno Italijo, leta 600 pa so zhe zavzeli dobrshen del Italije. Torej so bili pod Karpati nekaj chasa v 5. st., kar je veliko prepozno za chasovne razpone v formuli: Predindoevropejci (=megalitska ljudstva) = Predslovani>Praslovani>Slovani, ki zajema veliko daljshe chasovne razpone tisoch in vech let, che naj vse uskladimo z zgodovino megalitskih kultur z Iliri, Traki itd. Poleg tega velja, da so Anti zhiveli veliko jugovzhodneje, tam nekje nad Chrnim morjem, toda za to ima Oshtir razlago... (op. 3)



Opomba 3:

Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov, ko so se ob Karpatih pomikali proti jugu. Zaradi tega je treba -eb- formant v predslovanskem Dudl-ebi (Dudl- iz *Daudl ali Deudl, ki je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud »natio« (prim. predgalsko Deudoriks ipd.), Velt-ebi, izvajati iz –aib. Ko so Germani zadeli ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[W]antaib, so ohranili ednino *ant v zahodnogermanskem pomenu »Riese; velikan«, mnozhinski formant –aib pa so spremenili v starovisokonemshko –eiba »Gau; okrozhje« - pri tem se nam ni ohranil simpleks (nezlozhena beseda) in tudi germanski izvor ni dokazan.



S tem svojim zakljuchkom v opombi je Oshtir jasno pokazal, da je povzel nekaj nedokazanega! Zato je zanimivo, kako Oshtir potem nadaljuje. Ni izkljucheno, da je Antes najstarejshi sploshnoslovanski naziv za Slovane (podchrtal L.V.); za to govori: (a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni: Sclaveni in Antes po Jordanesu (Get. 34, 35), posebej she, che je slovanski ot<[w]ant »Ant« shele slovanski refleks prvotnega *Wan¶t, *Wen¶t »Venet«. (b) Niederle postavlja zibelko antske drzhave v Volynj, torej v osrchje zakarpatske pradomovine Slovanov; (c) ko so trchili Germani po absorbciji Iliro-Trakov v vzhodni Nemchiji ob Slovane, so jih spoznali pod imenom *Ant, che je zahodnogermansko *ant »Riese; velikan«, ohranjeno v anglosaksonskem ent in v novovisokonemshkem narechnem enz »Riese«, izposojeno iz slovanskega *ot »Ant«.

Oshtirjeva povzemanje po Niederleju, da so Germani trchili na Slovane, kazhe na zgodovinopisno smer, da so Germani prodirali proti vzhodu, da jih potemtakem tam prej ni bilo in da so oni osvajali tamkajshnja ozemlja, ne pa da je bilo vse to zhe prej germansko, od koder potem teorija o Indo-germanih.

Po Oshtirju, ki se opira na lingvistichne analize, je ime Veneti paleoevropskega izvora, ni pa izkljucheno, meni, da w- v Veneti:Anti izvira iz prefiksa (= t.j. besedotvorno obrazilo, predpona), vendar je spricho uporabe korena *ant edinole za Slovane prehod went: want>slovansko *[w]ant vseeno verjetnejshi (str. 49). Che pa predpostavimo drugo mozhnost, da gre za indoevropsko izhodishche, se mora zaradi neslovanskega izvora korena *wa/en(a/e)t uposhtevati predvsem iliro-trashko mozhnost.

28. oktober 2009, ob 13:08:37
zmajček49

@lepa Anka
Zelo dobro. Zakaj pa ne gredo nazaj v Bizanc?

28. oktober 2009, ob 12:54:25
Neznan

http://www.youtube.com/watch?v=0hpzcQt-cJg

28. oktober 2009, ob 12:39:03
Neznan

ZANIMIVO, KJE SEM ŽE TO SLIŠAL

http://www.youtube.com/watch?v=lTa0ecZMafs&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=NIIa5Th-sYw&feature=related

28. oktober 2009, ob 12:32:55
Neznan

REŠITEV JE TREBA ISKATI :

-V RAZMERJU HRVATOV IN SLOVENCEV V SHS (MEDMURJE IN SLOVENSKI PAS V OD REKE)

- STARE MEJE MED A-O

- ZDRUŽITVE OBEH DRŽAV V ENO (glede na to, da hrvati nimajo svojega jezika bi bila primerna kajkavščina, ki je slovensko narečje), problem nastane kako to državo poimenovati?!?

Mogoče kar Karantanijo, ker hrvati trdijo, da je bila to država hrvatov, slovenci pa slovencev. Prav tako Panonija, v stroslovenščini Slovenjeh, v novejši srbščini Slavonjija


http://www.youtube.com/watch?v=lTa0ecZMafs&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=NIIa5Th-sYw&feature=related

28. oktober 2009, ob 12:32:27
Neznan

neznan | 28.10.2009 | 12:13:06
Janezi za izlaz na more daju hrvatima vstop v EU, vraćaju dug Ljubljanske banke elektrane Krško, i još Prekmurje.

Tako pišejo hrvaški časopisi, ma ni to premalo..........!
...............................................................

a POTEM BOMO LE IMELI STARO TISOČLETNO MEJO MED A-O

JA POTEM BO RES PROBLEM IZHODA NA ODPRTO MORJE REŠENO

28. oktober 2009, ob 12:23:43
neznan

Janezi za izlaz na more daju hrvatima vstop v EU, vraćaju dug Ljubljanske banke elektrane Krško, i još Prekmurje.

Tako pišejo hrvaški časopisi, ma ni to premalo..........!

28. oktober 2009, ob 12:13:06
Neznan

Svetovna zgodovina ( Helmolts Weltgeschichte), ki je nastajala v času 1899-1907 v devetih obsežnih zvezkih navaja, da
je ozemlje prednikov Slovencev, evropskih praprebivalcev v času Rimskega cesarstva obstajalo v provincah:
Vindelicia ( pod izvirom Donave),
Raetia ( V Švica),
Noricum ( Avstrija in del današnje Slovenije),
Pannonia ( Slovenija od Ljubljane, do Prekmurja in do Blatnega jezera),
Istria,
ter vse današnje ozemlje s hrvaškim jezikom!!!!!!!!!!!!

Hrvatje so se naselili v Slovenijo v času od leta 626 do 634,
kot poroča bizantinski cesar Konstantin Porfirogent!!!!

28. oktober 2009, ob 12:11:53
ante

Hrvatska javnost pa tako niti jutarnji list nemaju pojma o čemu se trenutno u slo-hrv dogovorima radi .Ovaj članak u Jutarnjem je na tragu niza članaka koji se uglavnom bave spekulacijama i pretpostavkama na osnovu maštanja novinara. Sve do sad izrečene spekulacije su zapravo besmislice koje služe za spektakularne naslove u dnevnom tisku a sve to da bi se posustale novine bolje prodale.

28. oktober 2009, ob 11:44:53
22 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej