Tiskane izdaje
Zagreb – Na gradu Strmol se bosta jutri srečalahttp://www.delo.si/novice/politika/pahor-in-josipovic-od-obicajnega-do-dobrega-prijateljstva.html (navzoča bosta tudi finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić) ter začela usklajevati vsebino pisma, ki ga bosta poslala banki za mednarodne poravnave v Basel in drugim državam naslednicam.
Tako bosta nemara spet sprožila reševanje problema Nove Ljubljanske banke in Ljubljanske banke v okviru nasledstva. To, da bi pismo že jutri »oddali na pošto«, ni mogoče pričakovati, ena izmed točk pogovora bo tudi siceršnje uresničevanje memoranduma o reševanju vprašanja LB.
Ko sta marca letos premiera obeh država Janez Janša in Zoran Milanović podpisala dogovor o reševanju vprašanja prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke, je kazalo, da sta se strani resnično dogovorili za čim hitrejši zagon reševanja problema, ki sosedi bremeni že najmanj dve desetletji; ter tudi to, da spet začneta pogovore o nasledstvu (iz leta 2001, ki pa so bili po nekaj mesecih prekinjenih) s pomočjo banke za mednarodne poravnave v Baslu.
Miniti sta morala dva meseca, ko se je med obiskom slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Zagrebu »zgodilo srečno naključje«: na začetku njegovega obiska je na sodišču v Zagrebu potekala tudi ena od skoraj tridesetih obravnav hrvaške države oziroma njenih »pooblaščenih bank« Privredne banke Zagreb (PBZ) in ZaBe proti LB in NLB. Pahor je v pogovoru dejal, da je bila srečna okoliščina ta, da so se za tem z gostitelji dogovorili za čimprejšnje reševanje spora v Baslu, kjer naj bi se, kot je optimistično napovedal, predvidoma že konec maja, obema zunanjima ministroma, Karlu Erjavcu in Vesni Pusić, pridružila tudi finančna strokovnjaka France Arhar in njegov hrvaški kolega Zdravko Rogić. Minister Erjavec je konec maja sicer napovedal, da naj bi pismo v Basel poslali že v prvi polovici junija, vendar se to ni zgodilo, na hrvaških sodiščih pa postopki Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb proti slovenskim bankam tečejo naprej.
»Hrvaška je končala svoj del dogovora in dala navodila bankam, naj ustavijo postopke proti LB,« vztraja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec ji je odgovarjal, da je popolnoma jasno, da se to vprašanje rešuje v okviru nasledstva in da ni v pristojnosti hrvaških sodišč.
Različna razlaga besede »stay«
Z memorandumom se je, kot pojasnjuje slovenska stran, hrvaška vlada obvezala, da bo do dokončnega dogovora o LB – torej za nedoločen čas – zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov ZB in Privredne banke Zagreb proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih. Hrvaška stran vztraja pri »mirovanju« postopka v skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku. Ta sicer velja le eno leto, a ga je ob soglasju obeh vpletenih strani mogoče podaljšati za še eno leto. Pomembno je tudi, da je za mirovanje nujno soglasje vseh strank v postopku, o prekinitvi pa odloča sodišče. Rdeča nit zapleta je različna razlaga besede »stay«, ki si jo slovenska stran razlaga kot »zaustavitev do dokončnega dogovora«, hrvaška pa le kot – »mirovanje«.
Kdaj naj bi novo pismo »oddali na pošto«, ni znano, neuradne napovedi pa pravijo, da bi se to utegnilo zgoditi še ta mesec.
