Kacin: Hrvaško lahko na poti v EU zaustavi le hrvaška vlada

Hrvaško čaka na poti v EU še veliko težkih poglavij, na tej poti pa jo lahko zaustavi le hrvaška vlada, je povedal poslanec Evropskega parlamenta Jelko Kacin.

Kl.K./STA
pon, 24.11.2008, 21:01

Ljubljana - Hrvaško čaka na poti v Evropsko unijo še veliko težkih poglavij, na tej poti pa jo lahko zaustavi le hrvaška vlada. Največ zmogljivosti za približevanje EU ima Srbija, vendar pa ta proces ni njena prva prioriteta, je na današnjem predavanju o državah Zahodnega Balkana povedal poslanec Evropskega parlamenta Jelko Kacin.

 

Države Zahodnega Balkana lahko razdelimo v dve skupini - v prvo skupino sodi Hrvaška, v drugo skupino pa vse ostale države Zahodnega Balkana. Ključna razlika med njimi je, da je "Hrvaška pozitivno diskriminirana in da nikoli ni slišala za vize". Hrvati po mnenju Kacina zato težko razumejo travme in zaplete, ki jih doživljajo državljani drugih držav na Zahodnem Balkanu, zaradi česar se tudi zdi, da se Hrvaški na poti v EU manj mudi.

 

Kot je ocenil Kacin, se Hrvaška uspešno pogaja na poti v EU, vendar pa jo na tej poti čaka še veliko težkih poglavij, kar predstavlja veliko in težko breme. "Na svetu je samo ena vlada, ki lahko Hrvaško zaustavi na njeni poti v EU, in to je hrvaška vlada," meni Kacin. "Nobena druga ji tega ne more preprečiti," je ob tem še dodal evropski poslanec.


Zaščitna ekološko-ribolovna cona

 

Kacin se je na današnjem predavanju dotaknil tudi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki je z novim letom začela veljati za članice EU, nakar je hrvaški sabor izvajanje ERC za članice EU marca zamrznil. Kot je poudaril, so ključni hrvaški politiki, vključno s premierom Ivom Sanaderjem, "šli v to igro, ker so potrebovali nacionalistični naboj in vzdušje, ki jim je pomagalo popraviti volilni rezultat". "Tveganje je bilo zavestno in zato so vanj tudi šli," je dodal Kacin.

 

V luči zapletov v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU pa je Kacin poudaril, da besede, da Hrvaško na štirih poglavjih blokira Slovenija, nimajo trdne podlage. "Hrvaška je ponovno zaustavila samo sebe," je povedal Kacin in dodal, da lahko samo hrvaška vlada iz pogajalskih stališč Hrvaške umakne dele, "ki jih je mogoče uporabiti kot prejudiciranje bodoče meje med Slovenijo in Hrvaško". Kot je še pojasnil Kacin, se na Balkanu doslej ni obnesla še nobena bližnjica.


Uspešno napredovanje Srbije

 

Kacin je v nadaljevanju spregovoril tudi o Srbiji kot centralni in največji državi na Zahodnem Balkanu. Njeno uspešno napredovanje bo vplivalo tudi na napredovanje drugih držav Zahodnega Balkana. Srbija ima po besedah Kacina največ "kapacitet" za približevanje k uniji in v kolikor jih bo izkoristila, bo lahko postala motor približevanja k EU. Če ji to ne bo uspelo, bo na poti približevanja postala glavna ovira, je dejal Kacin.

 

Po mnenju Kacina, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo, ima Srbija svoje prioritete, približevanje EU pa med temi ni na prvem mestu. Velika travma za Srbijo je po mnenju Kacina Kosovo. Pri tej najmlajši evropski državi bi morali po njegovem imeti "zdravo mero razuma in odmerjeno dozo pritiska". Prevelik pritisk bi namreč lahko vodil do političnih sprememb na Kosovu, do radikalizacije Kosova in posledično tudi do radikalizacije Srbije, meni Kacin.


Vprašannje imena Makedonije

 

Vprašanje imena Makedonije je le eden izmed razlogov za zastoj pri približevanju te države EU. Vprašanje imena ni glavno, ključni problemi po njegovem tičijo znotraj države, je v nadaljevanju spregovoril Kacin. Predlog posrednika v pogajanjih med Skopjem in Atenami Matthewja Nimetza - ime Republika Severna Makedonija - je po mnenju Kacina sprejemljiv kompromis za obe strani.


Prisotnost predstavnika mednarodne skupnosti v BiH

 

BiH je "dežela entitet, kantonov, distrikta, brez razvitih državnih struktur in brez horizontalnih komunikacij," je v nadaljevanju dejal Kacin in ob tem dodal, da si vsi želimo, "da bi bila to država". Navzočnost visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Miroslava Lajčaka je v tej državi nujna, njegova vloga in pomen pa sta zelo pomembna, meni Kacin.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
56 komentarjev
Marburg

Sama golazen in na eni in nadrugi strani ! Pa jel ste vi normalni, idioti jedni nenormalni, ha , ha , ha. Kako vam ne gre v glavo da ste in eni in drugi samo navadni hlapci katere so naredili eni pijani , umobolni avsrougarski poluidioti. Vi in vaši predniki ste samo neuspeli abortusi in se zdaj tukaj nekaj kurčite. Marš stoko jedna , jebo vas hitler , ionako ste mu bili dupelisci seme vam se zatrlo. Mislite da se boste še naprej smradom svojim sprehajali po tej njihovi ojropi, zombiji , ne zavedate se da so vam časi AUT, samo ste lahko spet hlapci eni v tej janezoviji i tam ta drugi v tej ustašiji, mamu vam jebem smrdljivu !!!!!! Počas ampak sigurno prihajo časi v katerih boste zdaj vi čutili slast trpljenja in vsagdanjega pušenja. Res je da to leta in leta dobr vejo hrvatske pičkice in pohotne janezovke, prašajte ih , mogoće so vaši otroci res nekaj preveč podobni ČEDOTU !

01. februar 2009, ob 16:07:36
neznan

dr.Tupko | 25.11.2008 | 20:59:37
Namesto dvakrat Susjed sem mislil Negotiator
----------------------------------------------
Tupko dok si to mislio na mom si visio.......

25. november 2008, ob 22:18:32
Neznan

Na TVS 2 je danes v Primorski kroniki dal Starman zopet tinte piti. Počasi, vsaka stvar je najboljša, če je dušena v lastnem soku, tudi susjedi.

25. november 2008, ob 22:06:29
dr.Tupko

Namesto dvakrat Susjed sem mislil Negotiator

25. november 2008, ob 20:59:37
dr.Tupko

Nekajkrat sem že napisal komentar, da hrvaški vladi ne diši preveč EU, ker se bodo potem morala porušiti razmerja med organiziranim kriminalom-mafijo, vlado in policijo, ki na rovaš hrvaških ljudi enormno bogati in pije kri. Vendar kako to pojasniti ljudem? Seveda tako, da se najde zunanji sovražnik kot je Slovenija, ki jim je kriva za vsaki kurac. Našuntani neosveščeni ljudje ala Fantjeterminator, Susjed, Filippo, Susjed in ostala bagra nato pljuvajo po Sloveniji povprek, ne da bi sami vedeli zakaj.

25. november 2008, ob 20:58:00
Murray

prvi a | 25.11.2008 | 15:49:43
Le tolaži se, revež!

25. november 2008, ob 20:19:09
prvi a

Na razini retorike ima pravo: Vlada RH drži ključ tog procesa pridruživanja, ali Jelko u suštini spletkari.
Svjestan je valjda činjenice gubitka težine pozicije njega i njegovih nacionalista.
Hrvatski Rubikon je prijeđen.

25. november 2008, ob 15:49:43
Murray

neznan | 25.11.2008 | 11:56:46
Alpski opankarji in opančari sa moravu združitese....!

O, ti revček! A si se izgubil.
Pohiti, jutri gre naš predsednik k vašemu, pa se lahko z njim pelješ.

25. november 2008, ob 14:23:56
Neznan

jazbar | 25.11.2008 | 11:42:30
EU bi morala uvesti vize za Rvate in tako izenačiti cel zahodni Balkan! Zakaj bi morali biti Rvati vedno več kot ostale države ex. Jugoslavije?
***********************************************
Zato kar niso glupi da delajo zoper lastnih interesov.Vizni režim je dvostranska cesta in bi to bilo v dva smera.Rada bi videl lastnike slovenskih vikendov na Hrvaškem,ki čakajo na vizo za vstup
Še bolj bi bilo videti tebe kako čakaš na vizo za svoji smrdljivo jadralnicc za prečkanje polovine Savudrijske vale.

25. november 2008, ob 12:04:43
neznan

Alpski opankarji in opančari sa moravu združitese....!

25. november 2008, ob 11:56:46
bbs

hej Jazbar

niso problem hrvati kot ljudje, ampak politiki in novinarji, ki spodbujajo k mednacionalnemu sovraštvu

pojdi na vecernji.hr pa boš videl zelo neokusne primere medijskega ubijanja pokvarjenih novinarjev, v tem primeru slovencev kot celote

25. november 2008, ob 11:53:09
tim9x

No,očitno naših pesnikov niso mučili ne Srbi ne Hrvati,gori na severu ležijo Slovenske rane.

25. november 2008, ob 11:51:13
Neznan

EU bi morala uvesti vize za Rvate in tako izenačiti cel zahodni Balkan! Zakaj bi morali biti Rvati vedno več kot ostale države ex. Jugoslavije?

25. november 2008, ob 11:42:30
Murray

"Na svetu je samo ena vlada, ki lahko Hrvaško zaustavi na njeni poti v EU, in to je hrvaška vlada,"

To drži. In hrvaška vlada se zelo trudi, da bi bila neuspešna.

25. november 2008, ob 10:44:14
bbs

Kacin je povedal bistvo

da je hrvaška politika mojster avtogolov v mednarodnih odnosih

s tistim francoskim papirjem si bodo obrisali tazadnjo, tako kot vedno do zdaj

me zanima če bodo hrvaški mediji spet cenzurirali navedbe g. Kacina = lažejo domači hrvaški javnosti, mislim nekateri mediji na Hrvaškem pišejo o Slovencih kot o Srbih, in podpihujejo mednacionalno sovraštvo, SAMO NAJ POVEDO DA NE POTREBUJEJO 1,0 MIO SLOVENSKIH TURISTOV PA BO REŠENO. Bebci novinarski ....

Hrvati so si namreč sami krivi za blato v katerem so, tako kot smo si Slovenci krivi za lastno blato

25. november 2008, ob 09:54:39
Neznan

horuk | 25.11.2008 | 09:27:32
FT_____šta se Ti mešaš u tuđe poslove ?*
***************************************************
Ti si tukaj prvaščić in se ne mešaj v zadevo z menom in jazbarjem.
Da maš več staža potem bi bolje razumel to zadevo .

25. november 2008, ob 09:48:39
Neznan

FT_____šta se Ti mešaš u tuđe poslove ?*

25. november 2008, ob 09:27:32
kdovekdoDELETED

Kacin ima pravilno stališče, Hrvaška je sama sebi največja ovira na poti v EU, tudi zato je nesmiselno, da Hrvatom kakorkoli nasprotujemo, nasprotno, na tej poti jih moramo podpirati bolj kot si zaslužijoin pri tem paziti na naše dolgoročne interese.

25. november 2008, ob 09:03:08
Rajko

Na temo pa še tole.
Kacinovo " poznavanje " razmer na Balkanu je enako kot Ruplovo. Niti ni merodajen, da daje izjave o pogajanjih ali napredovanju Hrvaške v pogajanjih. On je svoje naredil kot odličen minister za informiranje dolga leta nazaj. Vse ostalo je pa samo golo zapravljanje denarja.

25. november 2008, ob 09:02:33
Neznan

__sem dolgo upal in se bal
slovo sem upu strahu dal ! FT !*

25. november 2008, ob 08:58:23
Neznan

Veliki KAĆO_____zna što je Maćo !
Sploh na plote* se spozna, potem pa naj ukrade še tistega od Jorasa ! Kenede ?

25. november 2008, ob 08:55:55
Neznan

Kenede" ?

25. november 2008, ob 08:52:47
Neznan

Žifci ha žifci ?*

25. november 2008, ob 08:51:55
Neznan

Pa kva ti znaći ovaj y ?
Rafko moj rafćice !

25. november 2008, ob 08:50:44
Rajko

y

25. november 2008, ob 08:48:48
Rajko

Pozabil si dopisati-kenede!

25. november 2008, ob 08:48:40
Neznan

Kak me toti ludi ne razmejo !*

25. november 2008, ob 08:47:05
Neznan

Kaj Ti je radodajko ?
Saj Te hvalim !

25. november 2008, ob 08:46:03
Rajko

Moderator!
Hvala!

25. november 2008, ob 08:44:27
Neznan

Raj__ko ga bomo imeli pod rdečimi, nas bo fasciniral! Vam rečem !

25. november 2008, ob 08:44:22
Rajko

horuk | 25.11.2008 | 08:40:36
_____pomota Ratko !
Z idioti, kot si ti se pa nisem nikoli probal utrujati. Pustim jih naj živijo svoje življenje tam doli nizko pod menoj!!!!!

25. november 2008, ob 08:43:48
Rajko

ČRTOMÍR

"Kak bom povrnil, Bogomila draga!
ljubezen, skrb, kar si trpela zame?
V veselji skorej mi srce omaga,
ki v njemu tvoja ga ljubezen vname,
dokler krvi ne vteče zadnja sraga,
in groba temna noč me ne objame,
ti sužno moje bo življenje celo,
ti gospoduj čez vero, misli, delo.

Kako bi mogel tebi kaj odreči,
storiti tega ne, kar boš želela!
Al zmisli ran, ki jih Valjhuna meči
so stórili, in pšic njegovih strela,
kaj videli krvi smo v Kranji teči,
kristjanov tvojih vse preudari dela,
in mi povej, al ni črt nárbolj jezni
njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni?"

DUHOVNI

"Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!
tako so peli angelcov glasovi
v višavah pri Mesijesa prihódi;
de smo očeta enega sinovi,
ljudje vsi bratje, bratje vsi naródi,
de ljúbit' mórmo se, prav' uk njegovi.
Valjhun ravna po svoji slepi glavi,
po božji volji ne, duhovni pravi."

ČRTOMIR

"Ljubezni vere, in miru in sprave,
ne branim se je vere Bogomile,
vem, de malike, in njih službo glave
služabnikov njih so na svet rodile,
v njih le spoštvál očetov sem postave;
al zdaj ovrgle so jih vojske sile.
Ak sklene me s teboj krst, Bogomila!
kdaj bo zakóna zveza me sklenila?"

BOGOMILA

"Odločeni so roži kratki dnóvi,
ki pride nanjo pomladanska slana,
al v cvetji jo zapadejo snegovi!
tak mladi deklici, ki zgodnja rana
srce ji gloda, vsmŕti mir njegovi,
le kratka pot je skoz življenje dana;
al je za majhen čas se združit vredno,
de bi ločitve spet se bala vedno?

De bi od smrti rešil te nesrečne,
in tamkej mili Bog v nebeškem raji
z menoj te, dragi! sklenil čase večne,
pustila vnémar sem željé narslaji,
pustila vnémar dni na sveti srečne,
sem odpovedala se zvezi naji; -
je uslišana bila molitev moja. -
Ne smem postati jaz nevesta tvoja.

Bogú sem večno čistost obljubila,
in Jezusu, in materi Mariji;
kar doživela let bom še števila
v željá bridkosti, v upa rajskem siji,
nobena me ne bo premogla sila,
bila de svojemu, svetá Mesiji,
nebeškemu bi ženinu nezvesta,
nikdár ne morem tvoja bit nevesta!" -

Duhovni reče med besede take:
"Zakóna sreče ta uživát ne more,
kdor dela mojim, tvojim je enake
predrznil v časa se seját razore,
druid sem z zmoto jaz slepil rojake,
ak bi ne bil dajal tvoj meč podpore,
kdaj vgásnila bila bi kriva vera,
bi vdova ne bila žen marsiktéra!

Tvoj pot je v Oglej, de položil nate
roké bo patriarh, ak duh te žene,
ko si pogubljal jih, oteti brate,
duhovnega te storil bo, ko mene.
V deželah jutra čakajo bogate
te žetve, ne zamúdi je nobene,
le hitro v Oglej, tje do patriarha,
de posvetí te mašnika, duš varha."

ČRTOMIR

"Prav praviš, de ne smem jaz upat sreče,
ki vedno je in bo sovražna meni:
dosegel oča zmage ni sloveče,
končal življenje v vojski je zgubljeni,
odšla je mati komej sponam ječe,
že davno jo pokriva grob zeleni.
Osrečit hoče me ljubezen sladka,
al, kak sladkost bila je njena kratka!

V deželi koj trobente glas zapoje,
od Bogomile drage mene loči,
junaško bíli smo z Valjhunam boje,
vesele zmage dan nam ne napoči,
pomóril meč je vse tovarše moje,
beg je moj up, gojzd je moj dom pričjoči.
Nespametna bila bi z mano zveza,
ki me preganja vedno sreče jeza."

BOGOMILA

"Ljubezni prave ne pozna, kdor méni,
de ugásniti jo more sreče jeza;
gorela v čistem, v večnem bo plaméni
zdaj, in ko mi odpade trupla peza;
v zakoni vender brani sad mi njeni
vživáti z Bogam trdniši zaveza.
Odkrila se bo tebi unstran groba
ljubezni moje čistost in zvestoba.

De bodo znani božji jim obéti,
jih oznanvat pojdi v slovenske mesta;
kar dni odločenih mi bo na svéti,
Bogú in tebi bom ostala zvesta,
v nebesih čákala bom pri očeti
čez majhen čas deviška te nevesta,
dokler žalujejo po teb' otete
krdela, prideš k meni v mesta svete."

Izmed oblakov sonce zdaj zasije,
in mavrica na bledo Bogomilo
lepote svoje čisti svit izlije,
nebeški zor obda obličje milo;
jok, ki v oči mu sili, komej skrije,
de ni nebo nad njim se odklenilo,
de je na sveti, komej si verjame,
tak Črtomíra ta pogled prevzame.

Ko je minul, kar misli, de bo v sili
zlatá mu treba, si od mož ga vzame;
dar ribču da, njim, ki so ga nosili.
"Kar Staroslav zlatá še hrani zame,
daj ga sirotam," reče Bogomili,
se bliža ji, presrčno jo objame,
molče poda desnico ji k slovesi,
solzé stojijo v vsakem mu očesi.

"O čakaj, mi dopolni prošnjo eno!
préd ko se lóčva," Bogomila pravi,
"de mi v skrbeh ne bo srce utopljeno,
de lóžej se bridkosti v bran postavi,
préd, ko greš v Oglej čez goró zeleno,
se pričo mene odpovej zmotnjavi,
dokler te posveti krst, se zamúdi,
vodá je blizo, in duhovni tudi."

Molče v to prošnjo Črtomír dovoli,
z duhovnim bliža slapu se Savice,
molitve svete mašnik, on z njim moli,
v imeni kŕsti ga svete Trojice.
So na kolenah, kar jih je okoli,
se od veselja svet' obraz device,
ki je bila podpora vere krive,
je opravljála službo bógnje Žive.

Razlagajo, ko pride v Akvilejo,
mu svete pisma proste zmote vsake;
postane mašnik, v prsih umrjejo
nekdanji upi; med svoje rojake
Slovence gre, in dálej čez njih mejo,
do smrti tam preganja zmot oblake. -
Domú je Bogomila šla k očeti,
nič več se nista videla na sveti.

25. november 2008, ob 08:41:20
Neznan

_____pomota Ratko !

25. november 2008, ob 08:40:36
Rajko

KRST
berejo:
Sandi
Čolnik,
Stane
Sever,
Jože
Zupan,
Pavle
Ravnohrib
in
Veronika
Drolc
Mož in oblakov vojsko je obojno
končala temna noč, kar svetla zarja
zlatí z rumenmi žarki glavo trojno
snežnikov kranjskih sivga poglavarja,
Bohinjsko jezero stoji pokojno,
sledu ni več vunanjega viharja;
al somov vojska pod vodó ne mine,
in drugih roparjov v dnu globočine.
Al jezero, ki na njega pokrajni
stojiš, ni, Črtomír! podoba tvoja? -
To noč je jenjal vojske šum vunajni,
potihnil ti vihar ni v prsih boja;
le hujši se je zbudil črv nekdajni,
ak prav uči me v revah skušnja moja,
bolj grize, bolj po novi krvi vpije,
požrešniši obupa so harpíje.

Na tleh ležé slovenstva stebri stari,
v domačih šegah vtrjene postave;
v deželi parski Tesel4 gospodari,
ječé pod težkim jarmam sini Slave,
le tujcam sreče svit se v Kranji žari,
ošabno nósjo tí pokonci gláve.
Al, de te jenja ta skeleti rana,
ne boš posnel Katóna Utikána!

Prenesla pričujoče ure teže
bi ne bila let poznih glava siva;
v mladosti vender trdniši so mreže,
ki v njih drži nas upa moč goljfiva;
kar, Črtomír! te na življenje veže,
se mi iz tvojih prejšnjih dni odkriva,
ko te vodila ni le stara vera
tje na osredek Bléškega jezéra.

Tje na otok z valovami obdani,
v današnjih dnevih božjo pot Marije;
v dnu zad stojé snežnikov velikani,
poljá, ki spred se sprósti, lepotije
ti kaže Bléški grad na levi strani,
na desni griček se za gričam skrije.
Dežela kranjska nima lepšga kraja,
ko je z okolšno ta, podoba raja.

Tam v časih Črtomíra na otoki
podoba bóginje je stala Žive,
ki so zročeni ji mladenčov stoki;
ki so ji, vé dekleta ljubeznive!
zročeni vaši smehi, vaši joki,
orožja, ki so nam nepremagljive. -
Tam bógnje vežo Staroslav in lepa
njegova hči odpira in zaklepa.

Hči Bogomila, lepa ko devica,
sloveča Hero je bila v Abidi,
nedolžnost vnema ji oči in lica,
lepote svoje sama le ne vidi,
priliznjena mladenčov govorica
je ne napihne, ji srca ne spridi.
Spolníla komej je šestnájsto leto;
srce mladó ni za noben'ga vneto.

Darí opravit bógnji po navadi
prinese Črtomíra lahka ladja,
od tega, kar raste pri njega gradi,
od čede, žita in novine sadja;
ko bliža z njimi se devici mladi,
zadene ga, ko se je nármanj nadja,
iz nje oči v srce ljubezni strela,
plamén nepogasljiv je v njemu vnela.

O blagor, blagor, Črtomír! ti vneta
je deklica od tvojega pogléda,
kak od zamáknjenja je vsa prevzeta,
kak gleda v tla, kak trese se beseda!
Ko zarija, ki jasen dan obeta,
zarumení podoba njena bleda,
in v tvoji roki roka nje ostane
zadŕžana ji od moči neznane.

Naj pevec drug vam srečo popisuje,
ki célo leto je cvetla obema:
kak Črtomír osredek obiskuje,
kak oča omladí med njima dvema,
ki ni, ko meni, mu veselje tuje,
ki srečna ga ljubezen v prsih vnema,
pijanost njino, ki tak hitro mine,
pregnana od ločitve bolečine.

Že, Črtomír! je treba se ločiti,
ne slišiš, kak glasnó trobenta poje?
Pripodil s sabo je Valjhun srditi
požigat božje veže divje roje;
povsod vzdigujejo se vere ščiti,
ki si prejel od matere jo svoje,
té vere, ki ji deklica ta služi,
ki zdaj te z njo ljubezen čista druži.

Kak težka, bridka ura je slovesa!
Stojé po licah jima kaplje vroče,
objeta sta, ko bi bila telesa
enga, spustiti žnabel žnabla noče;
si z levga oča, desnega očesa
jok briše, ki ga skriti ni mogoče,
ko vidi v táko žalost nju vtopljene,
in de tolažbe zanje ni nobene.

Bi spomnil njima zmage večno slavo,
ak bi, de jo doseči móč je, sodil;
al preveliko trumo je čez Dravo
po Kokri doli v Kranj Valjhun pripodil.
Se možu zdi, de gre le v smrt krvavo,
brez de bi vero, brate osvobodil. -
List pride, kak vasi in veže božje
goré; - čas, Črtomír! je vzet orožje.

In šel je boj bojvat brez upa zmage,
in skazal se je korenine prave,
kjer suče meč, na čeli smrtne srage
ležé sovražnikov trupla krváve
mrtvih, al izdihjočih duše drage;
vender ne meč, ne moč gradu trdnjave
bogov ne more rešit slavnih staršov,
in ne pred smrtjo ohranít tovaršov.

Premagan pri Bohinjskem sam jezéri
stoji naslonjen na svoj meč krvávi,
z očmi valov globoki brezen meri,
strašne mu misli rójijo po glavi,
življenje misli vzet si v slepi veri;
al nekaj mu predrzno rôko ustavi -
bila je lepa, Bogomila! tvoja
podoba, ki speljala ga je 'z boja.

Enkrat videt želi podobo milo,
pozdravit prejšnjega veselja mesto;
al srečno je prestala časov silo,
al njeno mu srce še bije zvésto,
al morebit pod hladno spi gomilo,
al premagávec mu je vzel nevesto,
al živa, al mŕtva je, zvedet móre,
ločiti préd se iz sveta ne móre.

Znan ribič privesla od une stráni,
opomni ga, kak sam sebe pozabi,
kako povsod ga išejo kristjani,
kak z vjetimi Valjhun srditi rabi,
prijazno delj mu tam ostati brani,
stopiti k sebi ga v čolnič povabi,
de ga pripelje v varniši zavetje;
vda Črtomír se v to, kar ribič svétje.

In brž veslata v konec ta jezéra,
kjer bistra vanjga pribobni Savica;
ker srečen veter nji roké podpéra,
čolnič leti, ko v zraki urna tica.
Se ribič po sovražnikih ozéra,
čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica.
Ker se mu zdi, de lakota ga grudi,
junaku, kar je v torbici, ponudi.

Želi dat Črtomír mu povračilo,
al v vojski dnarji so bili razdani;
de Staroslav, se spomni, z Bogomilo
mu v skrivnem kraji tovor zláta hrani,
nju poiskati da mu naročilo,
in da mu prstan sámo njima znani,
de bo pri njima storil mu resnico; -
prinesti zláta reče četrtníco.

Po Bogomili prašat mu ukaže:
al gleda svetlo sonce, je še živa,
al so obvárvale jo mokre straže,
al pred sovražniki drugéj se skriva,
in kod narvárniši se pot pokaže,
tje, kjer zdaj draga deklica prebiva?
Pri slapi čakal jutro bo Savice,
vesele ali žalostne novice.

Slap drugo jutro mu grmi v ušesa;
junak premišlja, kak bolj spodej lena
voda razgraja, kak bregove stresa,
in kak pred njo se gôre ziblje stena,
kak skale podkopuje in drevesa,
kak do nebes leti nje jeze pena! -
Tak se zažene, se pozneje ustavi
mladenič, Črtomír pri sebi pravi.

Zbudi ga 'z misel teh mož govorica,
ki bližajo se z blagam obloženi,
spozna koj ribiča poštene lica;
neznan mož pride po stezi zeleni;
talar in štola, znamenja poklica,
povesta mu, de služi Nazareni.
Po meč bi desna se bila stegnila,
v ti priči se prikaže Bogomila.

"O, sem na sŕce moje, Bogomila!
Skrbí je konec, žalosti, nesreče,
se trese od veselja vsaka žila,
kar gledam spet v obličje ti cveteče,
naj brije zdaj okrog viharjov sila,
naj se nebo z oblaki preobleče,
ni meni mar, kar se godi na svéti,
ak smejo srečne te roké objeti."

Iz njega rok izmakne se počasi,
in blizo se na prvi kamen vsede,
in v trdnem, ali vender milem glasi
mladenču vnetmu reče té besede:
"Ne združenja, ločitve zdaj so časi,
šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede;
de b' enkrat se sklenile póti naji,
me tukaj vidiš zdaj v samotnem kraji.

Povedat moram ti, de sem kristjana,
malikov zapustila vero krivo,
de je bežala ta, k' ob sonci slana,
de dal krstit je oča glavo sivo,
soseska je Marije službi vdana
v dnu jezera utopila bógnjo Živo.
Kako prišla k resnice sem poglédi,
moj Črtomír! v besedah kratkih zvédi:

Večkrat v otoka sem samotnem kraji,
ko te je ladja nesla preč od mene,
si mislila, al bo ljubezen naji
prešla, ko val, ki veter ga zažene,
al hrepenečih src željé narslaji
ogásil vse bo zemlje hlad zelene,
al mesta ni nikjer, ni zvezde mile,
kjer bi ljubjóče srca se sklenile.

Te misli, ko odšel si v hude boje,
miru mi niso dale več siroti.
V nevarnosti življenje védet tvoje,
zaprte vse do tebe videt póti,
ni védlo kam se djati sŕce moje,
tolažbe nisem najdla v taki zmoti.
Obupala sem skorej tákrat reva;
kak sem želela v noči ti svit dneva!

En dan sem prašat šla po vojske sreči,
al skozi se še ni sklenila z vami;
učil ljudi je mož bogaboječi,
duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami:
kako nas vstvaril vse je Bog narveči,
kak greh prišel na svet je po Adámi,
kak se je božji sin zato učlovečil,
de bi otel naróde in osrečil.

De pravi Bog se kliče Bog ljubezni,
de ljubi vse ljudi, svoje otroke,
de zemlja, kjer vijó viharji jezni,
je skušnje kraj, de so naš dom visoke
nebesa, de trpljenje in bolezni
z veseljam vred so dar njegove rôke,
de čudno k sebi vód' otroke ljube,
de ne želi nobenega pogube.

De ustvaril je ljudi vse za nebesa,
kjer glorja njega sije brez oblaka,
oko ni vidlo, slišale ušesa
veselja, ki izvoljene tam čaka,
de spróstenim bo vseh težav telesa
se srečnim izpolnila volja vsaka,
de bodo tamkej božji sklepi mili
té, ki se tukaj ljubijo, sklenili.

Ko šla domú sem z družbo najno v glavi,
me mož, ki je ta uk učil, doide;
prijazno v svoji šegi me pozdravi,
pove, de préd je štet bil med druide,
de preobrnil se je k veri pravi,
de v naše kraje oznanvat jo pride;
ker so vasi bile mu krog neznane,
z menoj iti želi, ker noč postane.

Doma očetu, meni razodeva,
kar prerokváli nékdaj so preroki,
kak, kar grešila sta Adám in Eva,
na križi operó krvi potoki,
popiše nama strah sódnega dneva,
vse čudeže, ki vere so poroki;
kar védet treba je, zloži po vrsti,
ker sva mu vse verjela, naju kŕsti.

Al ena skrb me je morila vedno,
de tí med njimi si, ki Bog jih čŕti;
večkrat sem v sanjah vidla glavo čedno,
bledó ležati na mrtvaškem prti;
sem trepetala zate uro sledno;
de bi nebes ne zgrešil v bridki smrti.
Mož božji mi bolnó srce ozdravi,
ker, de zamóre vse molitev, pravi.

Kolikokratov sem od tod v samoti
klečala, klícala pomoč Marije:
'Zavreči v jezi ga, moj Bog! ne hôti,
ker v zmoti žali te, ne 'z hudobije,
ne daj v oblast sovražni ga togoti,
pred njo naj milost tvoja ga zakrije!'
In čudno te je tisto noč ohranil,
ko ni noben tovarš se smrti ubranil.

Iz spanja svojga, Črtomír! se zbudi,
slovo daj svoji strašni, dolgi zmoti,
po potih se noči temne ne trudi,
ne stavi v bran delj božji se dobroti,
in njene milosti dni ne zamúdi,
de sklenete se enkrat najni póti,
ljubezen brez ločitve de zazóri
po smrti nama tam v nebeškem dvóri."

25. november 2008, ob 08:39:56
Neznan

Kje pa je Matija Gubec ?*

_ostal je samo Rajko !_________gobec ?*

25. november 2008, ob 08:38:17
žanul

Rajko!
Tvoj hud napad domoljubja razumem vendar je to stran za komentarje ne pa jok nekega puhloglavca ki iz pesmarice prepisuje verze!
Kacin pa kot običajno ni povedal nič novega.
Koga še zanima hrvaško sranje???

25. november 2008, ob 07:49:45
Neznan

mislim ,da Kacin zna

24. november 2008, ob 23:14:30
Izmir

Ne, ne, saj je čisto v redu Rajko. Bom pa v svoji knjižici prebral do konca Krst pri Savici.

24. november 2008, ob 22:47:24
Rajko

Ni bilo komentarjev in sem malo copy/paste. Če gre pa komu v nos pa naj.

24. november 2008, ob 22:25:49
Izmir

Kaj bi dala fuzija Karla Destovnika in Ivana Cankarja? Se mi kar dozdeva. Deprina esenca v čisti umetniški obleki.

24. november 2008, ob 22:16:09
Neznan

"Kacin: Hrvaško lahko na poti v EU zaustavi le hrvaška vlada"

po mnenju Kacina torej Slovenija ne more nič več iztržit ...

24. november 2008, ob 22:05:35
Izmir

Rajko
| 24.11.2008 | 21:00:54
Zakaj samo uvod? Celo prilepi. Od tam ko se Bogomila vplete je bolj zanimivo.

24. november 2008, ob 21:50:11
Rajko

KRST PRI SAVICI

--------------------------------------------------------------------------------

UVOD

Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi
že dolgo bije za krščansko vero,
z Avrelijem Droh se več mu v bran ne stavi;

končano njuno je in marsik'tero
življenje, kri po Kranji, Korotani
prelita, napolnola bi jezero.

Gnijo po polju v bojih pokončani
trum srčni vojvodi in njih vojščaki,
sam Črtomir se z majhnim tropom brani.

Bojuje se najmlajši med junaki
za vero staršev, lepo bog'njo Živo,
za Črte, za bogove nad oblaki.

On z njimi, ki še trd'jo vero krivo,
beži tje v Bohinj, v Bistriško dolino,
v trdnjavo, zidano v skalo sivo.

Še dan današnji vidiš razvalino,
ki Ajdovski se Gradec imenuje,
v nji gledaš Črtomirovo lastnino.

Devetkat večja množ'ca jih obsuje
in zveste straže krog in krog postavi,
odvzame up jim vse pomoči tuje;

visoke odre tamkaj si napravi,
zidovje podkopuje, vrata seka;
ne polasti se njih, ki so v trdnjavi.

Šest mescev moči tla krvava reka,
Slovenc že mori Slovenca, brata -
kako strašna slepota je človeka!

Ko niso me, sekira in lopata
jih mogle, lakota nepremagljiva
preti odpreti grada trdna vrata.

Dalj Črtomir jim reve ne zakriva,
besede te tovar'šem reče zbranim:
"Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva.

Le malo vam jedila, bratje, hranim,
branili smo se dolgo brez podpore,
kdor hoče se podati, mu ne branim;

kdor hoče vas dočakat' temne zore,
neproste dni živet', nočem enake,
ne branim mu, al' jutra čakat' more.

S seboj povabim vas junake,
vas, k'terih rama se ukloniti noče;
temna je noč in stresa grom oblake;

sovražnik se podal bo v svoje koče,
le majhen prostor je tje do goščave,
to noč nam jo doseči je mogoče.

Največ sveta otrokom sliši Slave,
tje bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti vol'jo vero in postave.

Ak' pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!"

Ne zapusti nobeden ga v ti sili,
molče orožje svoje vsak si vzame,
strahljivca v celem ni imel števili;

al' komaj vrata so odprta, vname
se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje:
Valjhun tam s celo jih močjo objame.

Tud' on se je zanesel na njih spanje,
prelesti mislil je ozidje grada
in ponevedoma planiti nanje.

Ko svojo moč najbolj vihar razklada,
okrog vrat straža na pomoč zavpije
in vstane šum, da mož za možem pada.

Ko se neurnik o povodnji ulije,
iz hriba strmega v dolino plane,
z derečimi valovami ovije,

kar se mu zoper stavi, se ne ugane
in ne počije pred, da jez omaga;
tak' vrže se Valjhun na nekristjane.

Ne jenja pred, dokler ni zadnja sraga
krvi prelita, dokler njih kdo sope,
ki jim bila je vera čez vse draga.

Ko zor zasije na mrličev trope,
leže, k' ob ajde žetvi al' pšenice
po njivah tam leže snopovja kope.

Leži kristjanov več od polovice;
med njimi, ki so padli za malike,
Valjhun zastonj tam išče mlado lice
njega, ki kriv morive je velike. -

24. november 2008, ob 21:00:54
Rajko

Zemljevid (Oton Župančič)

Čigava Indija? Komu Bagdad?
Kdo strelja naj, obeša v Teherani?
Kdo nadzoruje moritve po Balkani?
Kam z zlatim ključem Carigrajskih vrat?

Razpregel zemljevid je diplomat:
Tovore nosijo vsi oceani,
zaklade si grmadijo pristani –
komu zemlje in morja blagodat?

I jaz razganem pred sabo papirje:
Glej – rodna zemlja, naša draga prst!
Ko drugi grabijo vse dalje, širje,

Boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?
O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje,
Celovec, Maribor, Gorica, Trst?...

24. november 2008, ob 20:55:56
Rajko

Slovenec sem



Slovenec sem! Slovenec sem!
Tako je mati d’jala,
Ko me je dete pestovala,
ko me je dete pestovala.
Zatorej dobro vem:
Slovenec sem! Slovenec sem!

Slovenec sem! Slovenec sem!
Od zibeli do groba
Ne gane moja se zvestoba,
ne gane moja se zvestoba!
S ponosom reči smem:
Slovenec sem, slovenec sem!

Avtorja pesmi sta Gustav Ipavec in Jakob Gomilšek, uglasbljena pa je bila leta 1882.

24. november 2008, ob 20:53:04
Rajko

Pesem koroških Slovencev (Lovro Toman, uglasbil Anton Foerster)

Kvišku bratje, duše mile,
s slovom, z dejanjem,
vsi za dom!
Kličejo nas slavne vile
v krog k bratom Slovenom.

Da smo tudi mi Sloveni,
da sloven'sk je Korotan,
narod naš dokaze hrani,
jezik naš in duh in stan.

Priča to nam zgodovina,
priča krajnih sto imen,
priča čutov nam milina,
da slovenstva mi smo člen.

Priča to šumeča Drava,
priča sto voda in rek:
priča glava nam Triglava,
ki nas gleda vek na vek.

Priča cerkev Gospe svete,
priča svetih sto hramov,
pričajo vasi neštete,
priča starih sto gradov.

Priča to grad Ostrovice,
priča Vojvodski prestol,
pričajo gore, gorice
na mejah okrog, okol.

Naj zato nas duh navdaja
Samov duh in njega d'janj;
narod naj v zavesti vstaja
iz pretežkih hudih sanj.

24. november 2008, ob 20:50:37
Rajko

Oj, slovenska zemljica

Oj, slovenska zemljica,
domovina mila,
kolikokratov pač te je
vroča kri pojila.

Pele so vse sabljice
pesem vso krvavo
in junaki peli so
tvojo čast in slavo.

Bog te živi, Slave rod,
zdrava domovina!
Prejmi v dar življenje,
kri zvestega ti sina…

Zdaj junaki v grob so šli,
ki so krvco lili;
meči so se skrhali,
ki so te branili.

Žalostno zdaj predse zreš,
očetnjava draga,
kdaj junak pač bode vstal,
ki bo strl sovraga.

24. november 2008, ob 20:48:48
Rajko

Rož, Podjuna, Zila (Pavle Kernjak)



Rož, Podjuna, Zila,
venec treh dolin,
moja domovina,
narod moj trpin.

Ti družica moja,
dom moj in moj rod,
ko bom truden boja,
bodi mi še grob.

Rož, Podjuna, Zila,
nagelj, rožmarin,
v sveti zemlji sniva,
tvoj slovenski sin.

24. november 2008, ob 20:47:15
Rajko

Korotan

Tam, kjer Tirolsko s Solnograjskim meji,
Tam Veliki Klek nam naš stari stoji.
Vedno slovenski bil je in bo,
In vsa dežela, ki z njega uzre jo oko.

O, Korotan stari, Korotan večni,
Ne bo več držala te tujčeva pest,
Povrnejo k tebi spet dnevi se srečni,
Izginil bo vsak, kdor bil ti je bes.

Od Drave bistre leden'ga izvira,
Od jezer deviških do vrhov gora,
V nebo spet vzpenja se prastara vera,
Da vedno bo tu le Slovenec doma.

Gozdovi pretemni, polni skrivnosti,
Reke in zemlja in veter in čas,
Vi rodu ostali ste svojemu zvesti,
Skoz' stotine let šepetate naš glas.

Jezera čista, jezera vilinska,
Dom tisočih sanj in tisočih muk,
Ne bo vas več skrunila roka tatinska,
Odsekana padla bo drugim v poduk.

Padel bo tujec predrzni nemčarski,
On, ki pozabil je na svoj rod,
Odnese nazaj ga naj veter bavarski,
Da dalje med Švabi bo delal si pot.

In ta zemlja ostala bo večno,
Le zemlja slovenska, neizbrisana moč,
Beseda bo naša odmevala srečno
Tu v Korotanu, ko preženemo noč.

24. november 2008, ob 20:43:57
Rajko

Domovini (Benjamin Ipavec)



Bodi zdrava domovina,
mili moj slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti edina,
Meni zemeljski si raj!

Tuje šege, tuja ljudstva,
so prijat’li, bratje ne,
slava le, slovensko čustvo
srce moje veseli.

Primi celo, zemlja mila,
primi srce moje v dar,
da bi vedno mati bila,
nepozabljena nikdar!

24. november 2008, ob 20:42:33
Rajko

Domovini (Janko Samec)

Še včeraj je bilo, ko sem te sanjal
veliko kot vesoljstvo neizmerno;
in da sam Bog nad tabo se sklanjal
in ljubil te z ljubeznijo stoterno.

In mislil sem, da tvojo moč oznanjal
od juter mladih v zarjo bom večerno;
da bom od tebe laž sveta odganjal,
kot sin nad tabo čuval z roko verno...

A danes srce tlači skrb mi druga:
O Korotan, mej naših zvesta straža,
kjer tekla zibel je našega pluga,

o tožna Istra, naša hči najdražja
in Kras, Goriška, vi mejniki juga,
kdaj boste našli svojega Matjaža?

24. november 2008, ob 20:41:33
Rajko

Knežji kamen (Alojz Gradnik)

Prestol je tukaj – star in kamnit,
a kje je kmet svobodni, kje vojvod,
kje knez izbrani svobodnega roda,
kje meč in žezlo in ponosni ščit?

Kje naroda je širni, trdni zid
in kje svetinj njegovih je posoda?
Vse je razrušila zla usoda:
svetišča prah so, zid leži razbit.

Samo ta kamen grobni še stoji.
O, svobodnih zasužnjeni sinovi,
še naša duša ste in naša kri,

še so v tem kamnu naše iskre skrite:
v plamenih žive vere jih budite,
če z mečem ne, budite jih z okovi!

24. november 2008, ob 20:40:07
Rajko

Gosposvetska straža (Rudolf Maister - Vojanov)

Od Labota do Baškega jezera
je naša straža stala.
Je včasi iz src in včasi iz pušk zapelo
in tam pri vovbrah, tam ob krškem bregu
je v naših vrstah rdeče zacvetelo
zdaj v klasju, zdaj v božičnem snegu
za našo Gospo sveto.

A v letu dvajsetem so nam Gospo
iztrgali z lažjo
in v naših okencih so nageljci
zajokali –
iz novih cvetov pa jim vdarja vera,
da še bo Gospa sveta zvala.

24. november 2008, ob 20:38:54
Rajko

Jadransko morje (Simon Jenko)



Buči, buči, morje adrijansko!
Nekdaj bilo si slovansko,
morje adrijansko!

Ko po tebi hrastov brod
vozil je slovanski rod,
ko ob tebi mesta bela
naših dedov so cvetela,
ko so jadra njih vojske,
še nosila njih ime!

Tiho, tiho, morje, kam si djalo?
Al brodove pokopalo?

Morje ni jih pokopalo,
ob peči jih ni razdjalo,
da jih videti ni več,
tega kriv je tuji meč!

24. november 2008, ob 20:37:20
Neznan

Rajko Destovnik Kajuh.

Zelo lepa pesem, samo ne vem, kaj dela tukaj.
Tale Kaco je že svašta natvezil, pametnega in neumnega.

24. november 2008, ob 20:33:36
Rajko

Materi padlega partizana
Takrat, ko je prvič ročice razprl,

takrat si v radosti plašno vztreptala:

Samo da mi ne bi, da ne bi umrl!



Takrat, ko na prsih je tvojih še spal,

takrat si mu nežno v solzah šepetala:

Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal.



Postal je tak fant, da bi gore premikal,

nikdar se ni klicu svobode izmikal.

Tako si mu segla poslednjič v roko,

in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo!



Zdaj veter raznaša besede njegove,

prisluhni natanko, da čuješ glasove:

Lepo je, veš, mama, lepo je živeti,

toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti

24. november 2008, ob 20:29:48
56 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej