Tiskane izdaje
Že prvi teden je predsednik vlade koalicijske partnerje, Socialne demokrate in javnost presenetil z imenovanjem dolgoletnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za svojega odposlanca. Afera je povzročila prvi odstop – odšel je državni sekretar Slavko Ziherl, vidni član LDS –, poteza pa je tako razjezila Socialne demokrate, da je občinski odbor SD iz Trebnjega Pahorja pozval celo k odstopu. Po dobrem letu je Rupel iz kabineta predsednika vlade odšel za uradnika v zunanje ministrstvu, hkrati pa aktivno nasprotuje vladni zunanji politiki kot član vodstva opozicijske SDS.
Afera Veselinovič
Kadrovanje je bila rdeča nit sporov v koaliciji. Nekaj mesecev po začetku mandata je imenovanje Draška Veselinoviča, sicer kandidata LDS na volitvah, skoraj razbilo koalicijo. Gregor Golobič in Matej Lahovnik sta kadrovanju brez javnega razpisa ostro nasprotovala, še bolj odločitvi NLB, da podaljša kredit Bošku Šrotu. Borut Pahor je na pomiritvenem sestanku vrha koalicije sprejel odločitev o ustanovitvi Kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas).
Kadrovska politika
Kas je vodil Bogomir Kovač, ki je bil hkrati neusmiljen kritik vlade, tudi zaradi nekaterih (še vedno) politično obarvanih kadrovskih odločitev posameznik ministrov. Potem ko je na predlog ministrice Darje Radić pred dobrim mesecem vlada zamenjala nadzornike Pošte Slovenije in Holdinga Slovenske elektrarne, je Kas v celoti protestno odstopil.
Spopad Brezigar–ZalarLDS je bila letos spomladi zelo blizu odhodu iz koalicije zaradi spora ministra Aleša Zalarja z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, v katerem se je predsednik vlade Borut Pahor, kljub hudim očitkom o nezakonitem ravnanju tožilke, postavil na stran Brezigarjeve.
Afera Ultra
Afera je skoraj odnesla ministra za visoko šolstvo in predsednika Zaresa Gregorja Golobiča. Afera se je začela z razkritjem, da je Golobič zamolčal javnosti lastniški delež v podjetju Ultra, nadaljevala pa s hudimi očitki o tem, da politik zlorabil položaj v korist svojega podjetja. Ti očitki se v preiskavi niso potrdili in minister je ostal na svojem položaju. Kljub temu je zaradi Golobičevih povezav z Ultro letos spomladi odstopil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.
Primer Križanič
Veliko prahu so dvignile izjave ministra Franca Križaniča – od napovedi novih davkov do obljube, da se bo minimalna plača dvignila na tisoč evrov. Križaniča podpira stranka SD in velja za »nezamenljivega«.
Afera Patria
Nakup finskih oklepnikov v sumljivih okoliščinah je sicer najbolj neprijetna za nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo, ki se je znašel v mednarodni preiskavi in zoper katerega je vložen tudi obtožni predlog. Nevestnega dela pa je obtožen tudi predsednik vladnega Desusa Karl Erjavec.
Afera bulmastifi
Vrnitev treh bulmastifov tragično preminulemu zdravniku Sašu Baričeviču je spomladi letos odnesla kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je, tudi zaradi obtožb, komaj preživela interpelacijo. Ministrica je tarča številnih obtožb zaradi zveze z vplivnim odvetnikom Mirom Senico in povezav s člani neformalne skupine Yes. Ta je veljala za kadrovsko bazo Pahorjeve vlade.
Afera Dimic
Zadnja afera v tem mandatu je odnesla najtesnejšo sodelavko predsednika vlade, javnost pa pretresla zato, ker je Simona Dimic dobila nenavadno ugoden kredit NLB, ker je njen partner nenadoma obogatel in ker je poskušala zamolčati, da je njeno hišo gradil Vegrad Hilde Tovšak. Pahor novo vodjo kabineta še išče.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
