Kadrovske rošade Cerarjeve vlade

Politično najbolj izpostavljene so bile menjave v zdravstvu, v gospodarstvu so lomastili po nadzornikih.

Objavljeno
22. marec 2018 18.48
UKC Ljubljana. Ljubljana, 26. februar 2018 [stavbe,univerzitetni klinični center ljubljana,UKC Ljubljana,Ljubljana]
Maja Grgič, Karel Lipnik, Milena Zupanič
Maja Grgič, Karel Lipnik, Milena Zupanič

Ljubljana - Vlada Mira Cerarja v državnih ustanovah in podjetjih ni izvedla takšnega kadrovskaga cunamija kot nekatere njene predhodnice, a tudi sama se bo težko ognila oznaki političnega kadrovanja, še posebej v zdravstvu. V gospodarstvu so prah dvigovali nekateri predčasni posegi v nadzorne svete in uprave družb.

Med politično bolj izpostavljene in številne sodijo menjave v zdravstvu. Pri tem je bil najbolj na udaru UKC Ljubljana. Največja slovenska bolnišnica je zamenjala v času Cerarjeve vlade kar pet direktorjev, kar je svojevrsten rekord: direktorji 8200-članskega kolektiva so se zamenjali v povprečju vsakih osem mesecev, med njimi pa so bili tudi popolni nepoznavalci UKC in zdravstva. Najprej je Simona Vrhunca zamenjal Andrej Baričič, ki ga je po hitrem odstopu nasledila Brigita Čokl, za njo so imenovali Andraža Kopača, ki so ga nato krivdno razrešili. Namesto njega je krmilo UKC januarja letos prevzel ekonomist Aleš Šabeder, ki je prišel iz Semenarne.

Menjavo s političnim ozadjem je doživela tudi bolnišnica Celje. Namesto Marjana Ferjanca, ki je bil član SDS, so februarja letos za direktorico postavili Margareto Guček Zakošek, članico SMC, pred tem namestnico direktorja v trgovskem podjetju z zdravili. Pred menjavo omenjenih direktorjev (in še nekaj drugih) je vlada zamenjala večino članov svetov bolnišnic, v UKC Ljubljana je zamenjala celo člane, ki jih je postavila sama. Poslanci so soglasno zavrnili tudi dolgoletnega direktorja zdravstvene blagajne Sama Fakina, ki ga je konec leta 2016 nadomestil Marjan Sušelj.

Prejemki odnesli Švede

V času odhajajoče vlade večjega kadrovskega pogroma v državnih podjetjih ni bilo, je pa država lani zaradi iztekov mandata prenovila številne nadzorne svete, pri čemer je po dostopnih podatkih sodelovala tudi politika. V nekaterih državnih družbah so zamenjali tudi šefe, še največ pretresov pa je bilo v obeh državnih upravljavcih.


Kadrovsko kolesje se je vrtelo tudi v DUTB. Foto: Leon Vidic/Delo

Zaradi previsokih izplačil sta morala Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) jeseni 2016 zapustiti Šveda: predsednik upravnega odbora Lars Nyberg in glavni izvršni direktor Torbjörn Månsson. Zadnjega je zamenjal Imre Balogh, prvega pa je sprva nadomestil Marko Simoneti, ki je moral nato zaradi razkritij, da so se poskušali izogniti Lahovnikovemu zakonu, odstopiti. Nasledil ga je Miha Juhart. Neizvršna direktorja sta v času te vlade postala še Mitja Križaj in Juan Barba Silvela. Oktobra lani je po izteku mandata Janeza Škrubeja in Aleša Koršiča upravni odbor zamenjal tudi izvršna direktorja. To sta postala Andrej Prebil in Jože Jaklin.

Iskali enega, zamenjali vse

Kar nekaj sprememb je bilo tudi v vodstvu Slovenskega državnega holdinga (SDH). Potem ko je državni zbor na predlog vlade imenoval nadzornike holdinga, je nadzorni svet, ki ga vodi Damjan Belič, objavil razpis za tretjega člana uprave družbe, ki sta jo takrat vodila Matej Pirc in Matej Runjak. Oba so nadzorniki nato jeseni 2015 nepričakovano razrešili, v upravo pa imenovali Marka Jazbeca kot predsednika ter Anjo Strojin Štampar in Nado Drobne Popovič kot članici. Očitki so leteli zlasti na Jazbeca, ker je v preteklosti sedel v upravi NLB. Jazbec je nato poleti 2016 po uporu v Luki Koper ob poskusu zamenjave dela nadzornikov pristaniške družbe odstopil. Njegovo mesto je sprva kot nadzornica prevzela Lidia Glavina, ki je nato postala predsednica uprave. Vmes je zaradi domnevnih nesoglasij upravo družbe morala zapustiti tudi Strojin Štamparjeva.

V NLB odstopi in odpoklici

Prah je dvigovalo tudi kadrovanje v državni Novi Ljubljanski banki. Po številnih pritiskih je moral februarja 2016 odstopiti predsednik uprave NLB Janko Medja, v njegove škornje pa je stopil Blaž Brodnjak. Le nekaj dni zatem je SDH na skupščini brez pojasnil razrešil prvega nadzornika Gorazda Podbevška in člana Miho Košaka, nato pa imenoval pet novih članov, med njimi tudi tri upokojene nekdanje bančnike iz skupine NLB Antona Ribnikarja, Antona Macuha in Janka Gedriha, kar je sprožalo številne pomisleke. Omenjeni trije so odstopili, saj naj ne bi dobili zelene luči regulatorjev za opravljanje te funkcije.


Blaž Brodnjak je julija 2016 postal predsednik uprave NLB. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Kadrovalno vroče je bilo tudi v Luki Koper. SDH je po neuspelem poskusu poleti 2016 nadzornike Luke zamenjal lani poleti ob izteku mandata. Novi nadzorniki so nato pričakovano zamenjali upravo Dragomirja Matića, ki je lastniku v preteklosti večkrat nasprotovala. Na njegovo mesto so ustoličili Dimitrija Zadela.

Iskrilo se je tudi v energetiki

Kadrovsko kolesje se je vrtelo tudi v Holdingu Slovenske elektrarne. Generalnega direktorja Blaža Košoroka, ki je bil član SDS in so mu zaradi racionalizacije nasprotovali tudi zaposleni, je julija 2016 zamenjal Gorazd Skubin, ki je bil blizu vladajoči SMC. A tudi ta je po slabem letu zapustil sedež, nasledil pa ga je nadzornik Matjaž Marovt. V Termoelektrarni Šoštanj so Matjaža Eberlinca zamenjali z Armanom Koritnikom, po odstopu Ivana Pohorca jeseni 2014 pa je šef Premogovnika Velenje postal Ludvik Golob.

Zaradi domnevno spornega nakupa poslovne stavbe ACH je moral junija 2016 z vrha delno državne Save Re sestopiti Zvonko Ivanušič, ki ga je nasledil prav Marko Jazbec.

Korporativni pravnik dr. Borut Bratina ugotavlja, da je bil pri kadrovanju v državne družbe narejen določen napredek, da pa so v najbolj izpostavljenih podjetjih politične in interesne silnice še vedno prisotne.

Pometanje po agencijah

Od 16 javnih agencij so obdobje Cerarjeve vlade brez menjave v vodstvu prestale le tri, kar nekaj menjav pa je povzročilo razburjenje. Med drugim menjava Jožka Rutarja na čelu slovenskega filmskega centra, ki ga je leta 2016 prevzela Nataša Bučar. Vodenje Agencije za trg vrednostnih papirjev je leta 2015 prevzel Miloš Čas, ki so mu nekateri očitali povezavo z vladajočo SMC, vodenje Agencije za zavarovalni nadzor pa je kot v. d. direktorja prevzel ustanovni član stranke Gorazd Čibej. Menjavanje vodstva Agencije za varstvo konkurence je trajalo več kot leto in pol, na koncu je - po ugotovitvah sodišča sicer v spornem postopku - direktor postal Andrej Matvoz.