Tiskane izdaje
Ljubljana - Štiri dni pred začetkom novega študijskega leta je Primorska univerza odpustila dvanajst redno zaposlenih profesorjev, še vsaj osmim pa ni podaljšala pogodbe za nedoločen čas. Razlog? Po besedah odpuščenih je ta v njihovem sodelovanju z Znanstveno- raziskovalnim središčem (ZRS), ki je na stopnji osamosvajanja od univerze.
Na univerzi zatrjujejo, da so se zaposleni sami odločili za prekinitev sodelovanja. Univerza jim je namreč dala čas do 5. maja, da se odločijo, ali ostajajo na njej ali bodo prešli na nov javni raziskovalni zavod ZRS, a to je prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS, včeraj za Delo zanikal. Pojasnil je, da je sam dobil odpoved zaradi poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti, hkrati pa so mu ponudili novo pogodbo, ki pa ne vključuje pedagoškega dela. To naj bi se zgodilo še dvanajstim profesorjem, trije pa so dobili dokončno odpoved. Izr. prof. dr. Rok Svetlič, predstojnik pravnega inštituta s Fakultete za humanistične študije (FHŠ), ki je med na novo odpuščenimi, meni, da gre pri tem za nadaljevanje arbitrarne politike rektorja Dragana Marušiča. Ničesar ni mogoče doseči, saj si je postavil cilj, da pretrga vse vezi z zaposlenimi na ZRS, pravi Svetlič. Kako pa bo študijski proces sploh potekal? Izr. prof. dr. Mateja Sedmak, prav tako s FHŠ, pravi, da je rektor nekatere kolege posledično preobremenil in namestil nekatere izvajalce, ki niso kompetentni za poučevanje določenih področij, zato jih skrbi, kaj bo s študenti in kakšna bo kakovost poučevanja.
Med odpuščenimi je tudi priznani zgodovinar, akademik dr. Jože Pirjevec. Intervju z njim objavljamo v Sobotni prilogi.
Spor med vodstvom primorske univerze in nekaterimi zdaj že nekdanjimi zaposlenimi se zaostruje. Ob osamosvojitvi Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) se je rektor univerze Dragan Marušič namreč odločil, da nekateri raziskovalci središča ne bodo več smeli delati na univerzi.
Na primorski univerzi pojasnjujejo, da deljena delovna razmerja po prenehanju članstva ZRS niso mogoča, saj članica, ki prenese raziskovalno delo in premoženje, ob odhodu nima več podlage za finančne, premoženjske ali zaposlitvene zahteve na univerzi. Po informacijah Toneta Seliškarja, pravnega strokovnjaka pri sindikatu vzgoje in izobraževanja (Sviz), so iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti odpustili 12 zaposlenih za nedoločen čas. To ni skladno z zakonom, prav tako jih o tem niso predhodno obvestili, je prepričan; pri razlogu nesposobnosti morajo delavci pred odpovedjo dobiti opomin. »Odpovedi so nezakonite, zato smo vložili tožbe. Če bodo pravnomočne, jim bo univerza morala izplačati plačo s prispevki za nazaj, morda še odškodnino, kar lahko znaša pol milijona,« opozarja Seliškar. Tudi drugi sogovorniki opozarjajo na velike pravne stroške, ki jih je do zdaj imela univerza. Od prvega Marušičevega mandata so po podatkih aplikacije Erar samo odvetniku Velimirju Cugmasu plačali slabih 329.000 evrov.
Nad rektorjem le modro nebo
Izr. prof. dr. Mateja Sedmak, vodja inštituta za družboslovne študije, pravi, da so sodelavcem pogodbe od začetka leta podaljševali za en mesec, prav tako so jim samovoljno zmanjševali odstotke zaposlitev, nekaterim tudi na 40 odstotkov. Ne glede na to, da imajo dovolj dela in so vključeni v mnoge mednarodne projekte.
»Rektor lahko vse počne brez posledic in nihče mu ne more nič, saj se skriva za avtonomijo univerze. Vsi nosilci moči so pred nekom odgovorni, pri njem pa ni nikogar, ki bi ga ustavil, čeprav gre za javni denar,« poudarja Mateja Sedmak. Vsakega, ki podvomi o njegovem delovanju, je odslovil, denimo Darka Darovca, nekdanjega direktorja ZRS, Vesno Mikolič in Astrid Prašnikar. S svojim ravnanjem želi uničiti ZRS, ki ga raziskovalci poskušajo osamosvojiti od univerze, da bi rešili svoje delo in projekte, razlaga.
Na ministrstvu za izobraževanje pristojnosti za nadzor nad delom vodstva univerze nimajo. Z dogodkom so seznanjeni neuradno, a povedo, da je za organizacijo univerze in njene kadrovske zadeve odgovoren rektor. Pedagoški delavci niso predmet razdružitve, saj se vladni sklep nanaša samo na prenos raziskovalne dejavnosti na nov inštitut, še pojasnjujejo.
Upad kakovosti študija
Direktor ZRS Rado Pišot pojasnjuje, da postopki prenehanja članstva v univerzi uspešno potekajo. Prav tako pravi, da mora ZRS za uspeh samostojno nadaljevati delo, kar je podprl tudi rektor. Pod ustrojem univerze težko poslovno vodijo inštitut, ki ima veliko evropskih projektov, zato je pomembno, da lahko samostojno odločajo in jemljejo kredite.
Druga zgodba pa je, da rektor želi z univerze umakniti vse, ki pri njih raziskujejo. Zdi se mu zanimivo, da je najmanj 15 ljudi ostalo brez pedagoškega dela zaradi »nesposobnosti«, saj gre – tudi v njegovem primeru – za redne profesorje in akademike, ki so vzpostavljali študijske programe. »To neizpodbitno pomeni velik upad kakovosti teh študijskih programov. Največja kakovost v akademskem svetu je, da predavatelj tudi raziskuje,« meni.
V ponedeljek se bodo začela predavanja, odpuščeni profesorji ne vedo, ali bodo poučevali. Na univerzi pravijo, da je na njej zaposlenih več kot 400 uglednih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, zato so dvomi o kakovosti izvajanja programov odveč. Študentom, ki so se na določen študij vpisali prav zaradi odpuščenih profesorjev, pa sporočajo, da so se ti sami odločili za odhod. Tistim, ki so jih izbrali za mentorje, pa pojasnjujejo, da imajo pravico z njimi končati študij.
