Kaj bo pokazala študija izvedljivosti za sežig komunalnega blata?
Občina Velenje želi preučiti potencialno izvedljivost tovrstnega sežiga in njegov vpliv na okolje.
Odpri galerijo
Termoelektrarna Šoštanj FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Velenjska občina je na poziv okoljskega ministrstva za pripravo pobude o postavitvi objekta za termično obdelavo blata iz komunalnih naprav izkazala interes za izdelavo študije izvedljivosti za monosežig. Občina želi namreč preučiti potencialno izvedljivost tovrstnega sežiga in njegov vpliv na okolje, kar bo podlaga za nadaljnje odločitve.
Velenjska občina skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje že nekaj časa preučuje sistemske rešitve za nov vir toplotne energije za sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, so danes sporočili z občine.
V prvi fazi bo tako Komunalno podjetje Velenje naročilo izdelavo študije izvedljivosti, ki jo bo sofinanciralo ministrstvo za okolje in prostor in bo izdelana predvidoma do konca oktobra letos. Priprava in izvedba projektov termične obdelave blata iz komunalnih čistilnih naprav bosta sofinancirani s sredstvi podnebnega sklada, kamor se iz Šaleške doline že zdaj stekajo znatna sredstva.
Ker je termična obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav obvezna lokalna javna gospodarska služba, bodo investitorji občine. Te bodo izvedle tudi vse aktivnosti priprave in postavitve naprav za termično obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav. Okoljsko ministrstvo pa to problematiko tudi prednostno rešuje.
Po navedbah velenjske občine podpirajo razvojno in tehnološko napredne projekte z namenom iskanja alternativnih virov pridobivanja toplotne oskrbe v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in ohranitve energetske lokacije na območju Šaleške doline. S tem namenom ostajajo odprti za iskanje projektov, ki bi lahko pomenili priložnost v procesu prehoda v brezogljično družbo.
Teš je nameraval poskusni sosežig goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, zagnati s koncem leta 2021, redni sosežig pa je načrtoval od začetka leta 2022, vendar je zaradi nasprotovanja šaleških občin odstopil od projekta.
Po oceni vodstva termoelektrarne je bil načrtovani projekt sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljiv, saj ne bi poslabšal trenutne okoljske slike Šaleške doline. V poročilu o presoji vplivov na okolje so bili upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v obdobju prilagoditve Teša – tako v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi med obratovanjem so bili ocenjeni kot nebistveni, so poudarili novembra lani.
Kot so dodali, so rezultati presoje pokazali, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje; zlasti bi bilo manj izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje. Naložba v sosežig naj bi stala od šest do deset milijonov evrov.
V Tešu bi na leto porabili do največ 160.000 ton goriva oziroma do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.
Ker bi imelo gorivo SRF v primerjavi z lignitom višjo kurilno vrednost, bi z njegovim dodajanjem izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline, je še ocenilo vodstvo Teša.
Velenjska občina skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje že nekaj časa preučuje sistemske rešitve za nov vir toplotne energije za sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, so danes sporočili z občine.
V prvi fazi bo tako Komunalno podjetje Velenje naročilo izdelavo študije izvedljivosti, ki jo bo sofinanciralo ministrstvo za okolje in prostor in bo izdelana predvidoma do konca oktobra letos. Priprava in izvedba projektov termične obdelave blata iz komunalnih čistilnih naprav bosta sofinancirani s sredstvi podnebnega sklada, kamor se iz Šaleške doline že zdaj stekajo znatna sredstva.
Ker je termična obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav obvezna lokalna javna gospodarska služba, bodo investitorji občine. Te bodo izvedle tudi vse aktivnosti priprave in postavitve naprav za termično obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav. Okoljsko ministrstvo pa to problematiko tudi prednostno rešuje.
Po navedbah velenjske občine podpirajo razvojno in tehnološko napredne projekte z namenom iskanja alternativnih virov pridobivanja toplotne oskrbe v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in ohranitve energetske lokacije na območju Šaleške doline. S tem namenom ostajajo odprti za iskanje projektov, ki bi lahko pomenili priložnost v procesu prehoda v brezogljično družbo.
Teš je nameraval poskusni sosežig goriva SRF, pridobljenega iz nenevarnih odpadkov, zagnati s koncem leta 2021, redni sosežig pa je načrtoval od začetka leta 2022, vendar je zaradi nasprotovanja šaleških občin odstopil od projekta.
Po oceni vodstva termoelektrarne je bil načrtovani projekt sosežiga nadomestnega trdnega goriva SRF sprejemljiv, saj ne bi poslabšal trenutne okoljske slike Šaleške doline. V poročilu o presoji vplivov na okolje so bili upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali v obdobju prilagoditve Teša – tako v času izvajanja sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi med obratovanjem so bili ocenjeni kot nebistveni, so poudarili novembra lani.
Kot so dodali, so rezultati presoje pokazali, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje; zlasti bi bilo manj izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi ostali vplivi na okolje. Naložba v sosežig naj bi stala od šest do deset milijonov evrov.
V Tešu bi na leto porabili do največ 160.000 ton goriva oziroma do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejem in doziranje pa bi se izvajala v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.
Ker bi imelo gorivo SRF v primerjavi z lignitom višjo kurilno vrednost, bi z njegovim dodajanjem izboljšali učinkovitost pridobivanja električne energije in toplote za ogrevanje Šaleške doline, je še ocenilo vodstvo Teša.
