Kaj in kako naj bi se delalo v Zagrebu
Diplomat: Pred novim veleposlanikom Slovenije pri sosedih je vrsta izzivov za izboljšanje odnosov med državama in snovanje novega kanala tihe diplomacije
Odpri galerijo
Vojislav Šuc, dolgoletni karierni diplomat, je znan tudi kot goreč zagovornik enakosti med spoloma. Foto Denis Balibouse Reuters
Vlada je za novega slovenskega veleposlanika na Hrvaškem imenovala dolgoletnega kariernega diplomata, 65-letnega Vojislava Šuca. Čaka ga še predstavitev pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko in pridobitev agremaja države gostiteljice.
Potem ko se je favorit Marko Makovec z neprimernim komuniciranjem sam izločil iz igre, se je vlada uskladila glede novega imena. Zapleti z iskanjem naslednika sedanje slovenske diplomatske predstavnice na Hrvaškem Smilje Knez, ki se ji izteka mandat, se tako očitno končujejo. Kaj čaka tega izkušenega diplomata v novem veleposlaniškem mandatu? »Vsekakor bo moral utrjevati prepričanje Slovenije, da je arbitražna sodba dokončna, da je ne priznava samo Hrvaška in je zato meja v celoti hrvaški problem,« ocenjuje Borut Šuklje, prvi slovenski veleposlanik v Srbiji in Črni gori po razpadu Jugoslavije, dolgoletni politik in dober poznavalec dogajanja v regiji. »To stališče je treba javno širiti in hkrati diskretno opozarjati politične in diplomatske kroge, da država brez določenih meja tvega zaplete pri vstopanju v schengen,« poudarja sogovornik in dodaja, da bo med nalogami novega veleposlanika tudi odpiranje področja sodelovanja, posebej čezmejnega ob celotni meji, od Mure do Istre, iskanje čezmejnih projektov, ki bodo podprti s sredstvi EU.
Vsekakor bi bilo treba poskusiti, ocenjuje Šuklje, vzpostaviti povsem nov kanal tihe diplomacije. Šuc je izkušen diplomat, je tudi dober multilateralni diplomat, ki pozna gospodarsko diplomacijo, kar bo zanimiv izziv v tem obdobju hladnih odnosov med državama. »Zdi pa se mi pomembno«, še dodaja Šuklje, «da je njegovo imenovanje imelo tudi podporo predsednika vlade.« Ta pripomba ni nepomembna. Po nekaterih ocenah je bila namreč velika težava Marka Makovca, še do nedavnega favorita med po neuradnih informacijah petimi prijavljenimi kandidati, predvsem dejstvo, da si je njegovega imenovanja močno želel predsednik države.
Šucu se je pred nedavnim iztekel mandat vodje slovenskega stalnega predstavništva pri Združenih narodih v Ženevi. V preteklosti je bil med drugim veleposlanik na Švedskem in generalni konzul v New Yorku.
Postopki imenovanja vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev, letos se jih bo zamenjalo kar 26, so sicer tajni. Predlog za imenovanje da zunanji minister, vlada pa določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike. Ministrstvo za zunanje zadeve po predstavitvi kandidata v parlamentu na pristojnem odboru, ki poda mnenje, državo sprejemnico zaprosi za agrema. Po prejemu agremaja vlada pošlje predlog za postavitev predsedniku države. Ta nato z ukazom, objavljenim v uradnem listu, postavi veleposlanika in mu izda poverilna pisma.
Potem ko se je favorit Marko Makovec z neprimernim komuniciranjem sam izločil iz igre, se je vlada uskladila glede novega imena. Zapleti z iskanjem naslednika sedanje slovenske diplomatske predstavnice na Hrvaškem Smilje Knez, ki se ji izteka mandat, se tako očitno končujejo. Kaj čaka tega izkušenega diplomata v novem veleposlaniškem mandatu? »Vsekakor bo moral utrjevati prepričanje Slovenije, da je arbitražna sodba dokončna, da je ne priznava samo Hrvaška in je zato meja v celoti hrvaški problem,« ocenjuje Borut Šuklje, prvi slovenski veleposlanik v Srbiji in Črni gori po razpadu Jugoslavije, dolgoletni politik in dober poznavalec dogajanja v regiji. »To stališče je treba javno širiti in hkrati diskretno opozarjati politične in diplomatske kroge, da država brez določenih meja tvega zaplete pri vstopanju v schengen,« poudarja sogovornik in dodaja, da bo med nalogami novega veleposlanika tudi odpiranje področja sodelovanja, posebej čezmejnega ob celotni meji, od Mure do Istre, iskanje čezmejnih projektov, ki bodo podprti s sredstvi EU.
Vsekakor bi bilo treba poskusiti, ocenjuje Šuklje, vzpostaviti povsem nov kanal tihe diplomacije. Šuc je izkušen diplomat, je tudi dober multilateralni diplomat, ki pozna gospodarsko diplomacijo, kar bo zanimiv izziv v tem obdobju hladnih odnosov med državama. »Zdi pa se mi pomembno«, še dodaja Šuklje, «da je njegovo imenovanje imelo tudi podporo predsednika vlade.« Ta pripomba ni nepomembna. Po nekaterih ocenah je bila namreč velika težava Marka Makovca, še do nedavnega favorita med po neuradnih informacijah petimi prijavljenimi kandidati, predvsem dejstvo, da si je njegovega imenovanja močno želel predsednik države.
Borut Šuklje je svetovalec za področje Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana. Foto Blaž Samec
Vsekakor bi bilo treba poskusiti vzpostaviti povsem nov kanal tihe diplomacije. Šuc je izkušen diplomat, je tudi dober multilateralni diplomat, ki pozna gospodarsko diplomacijo, kar bo zanimiv izziv v tem obdobju hladnih odnosov med državama.
Tajni postopki
Šucu se je pred nedavnim iztekel mandat vodje slovenskega stalnega predstavništva pri Združenih narodih v Ženevi. V preteklosti je bil med drugim veleposlanik na Švedskem in generalni konzul v New Yorku.
Postopki imenovanja vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev, letos se jih bo zamenjalo kar 26, so sicer tajni. Predlog za imenovanje da zunanji minister, vlada pa določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike. Ministrstvo za zunanje zadeve po predstavitvi kandidata v parlamentu na pristojnem odboru, ki poda mnenje, državo sprejemnico zaprosi za agrema. Po prejemu agremaja vlada pošlje predlog za postavitev predsedniku države. Ta nato z ukazom, objavljenim v uradnem listu, postavi veleposlanika in mu izda poverilna pisma.
