Kaj lahko kupimo za 100.000 evrov?

Slovenska Istra
Stara vrstna hiša na Maliji

»Za 100.000 evrov lahko kupimo staro trosobno stanovanje v Kopru, staro dvosobno v Izoli ali staro enosobno v Luciji in Portorožu. Toliko stane tudi stara kamnita vrstna hiša, velika od 80 do 120 m2, in potrebna prenove, v zaledju 10 kilometrov od morja pa morda celo manjša, 100 m2 velika samostojna hiša na 300 do 500 m2 zemljišča. Tudi za gradbeno parcelo velikosti 800 do 1200 m2 v zaledju Ankarana, Škofij in Kopra proti Gračišču je treba odšteti približno toliko,« našteva Branko Lončar iz Obale nepremičnine Portorož.

Nepremičninski trg je na Obali zelo aktiven, nepremičnine se dobro prodajajo, novih stanovanjskih naselij skoraj ni. Eno- ali dvostanovanjske družinske hiše in dvojčke gradijo predvsem zasebniki za družinske potrebe. Najpogosteje prodane nepremičnine so v razredu od 100.000 do 200.000 evrov. Cene stanovanj in apartmajev so v povprečju upadle za tretjino, hiš tudi za polovico. »Trg pričakuje dodatna znižanja. Toda drastičnega upada cen ne pričakujemo več. Že nekaj let poudarjamo, da je pravi čas za nakup nepremičnine,« opozarja Lončar. B. Š.

Stara vrstna hiša na Maliji, Slovenska Istra

Kras
Vrstna hiša v Mahničih

Za 100.000 evrov je mogoče dobiti novejše stanovanje v bloku v Sežani, veliko okoli 70 kvadratnih metrov, starejšo hišo, ki jo je treba pred vselitvijo še popraviti ali predelati, ali pa zazidljivo parcelo, veliko 2000 kvadratnih metrov. Cene zazidljivih zemljišč so od 40 do 60 evrov za kvadratni meter, našteva Sergij Čebulec iz sežanske nepremičninske agencije Kras Nepremičnine.

Trg nepremičnin na Krasu cveti. Gradi se ne veliko. Najbolje se prodajajo manjša stanovanja (okoli 60 kvadratih metrov) za 60.000 do 80.000 evrov in novejša, nekoliko večja, po 100.000 do 110.000. Cene so v primerjavi s časi pred krizo padle v povprečju med 15 in 25 odstotki. »Cene že lep čas ne padajo več. Res je, da prodajalci najprej postavijo kakih 10 odstotkov višje cene in jih potem toliko znižajo,« ugotavlja sežanski nepremičninar.

Trg je živahen tudi po zaslugi bližnjega Trsta. Za Kras se namreč Tržačani pogosto odločijo zaradi ugodnejših cen, več prostora, predvsem pa lepe narave in čistega okolja. Trgovanje je oživelo tudi zaradi ugotovitev, da se bančno varčevanje zaradi nizkih obresti ne izplača. B. Š.

Vrstna hiša v Mahničih, Kras

Severna Primorska
Novejša hiša v Bovcu

»V Novi Gorici je moč dobiti starejše, toda obnovljeno trisobno stanovanje. V Posočju so cene še nižje.« Tako na vprašanje, kaj bi na Severnem Primorskem dobili, če bi imeli v žepu 100.000 evrov, odgovarja Franci Repše iz nepremičninske agencije Renes. Povpraševanja je veliko, pravi, a mu ponudba ne sledi. »Predvsem je izjemno malo stanovanj v primerjavi z letom ali dvema pred tem. Premalo je tudi novogradenj.« Kljub temu je priložnosti dovolj. »Na Livku je montažna hiša naprodaj za 60.000 evrov, medtem ko je imela še pred leti ceno 100.000. V Logu pod Mangartom stane danes hiša 45.000 evrov, prej 80.000. Na Kneži smo prodali vseljivo hišo za 24.000 evrov. Razmere na trgu so se obrnile povsem na glavo.«

A to, tako Repše, velja predvsem za nepremičnine v vrednosti do 100.000 evrov, kjer naložbe podpirajo banke s krediti z ugodno obrestno mero. Manj živahno je na trgu nepremičnin v vrednosti okoli 200.000 evrov ali več. Bistveno manj kupujejo tudi tujci. »Angleži, Nizozemci ali Irci, ki so prej prevladovali, se umikajo. Veliko so kupovali, vendar le malo obnavljali.« B. M.

Novejša hiša v Bovcu, Severna Primorska

Gorenjska
Parcela v Ribnem pri Bledu

Trg je spet zajel optimizem, trdi Borut Kordež iz družbe Makler Bled. Kaže se v tem, da od ogleda do sklenitve posla pride hitro in brez strahu, ki je kupce nepremičnin zaradi gospodarske in siceršnje negotovosti spremljal zadnja leta. Letošnji je že presegel povprečni letni promet za nekaj zadnjih let.

Cene, ki so bile v zadnjih letih za petino nižje, so zdaj spet fiksirane, ugotavlja Kordež. Nepremičnine, zgrajene v zadnjih letih, so večinoma prodali, a je kljub temu gradnje za zdaj malo. A Kordež vendarle opaža, da gredo po nekajletnem zatišju vse bolje v promet gradbene parcele.

Za sto tisočakov bi na Bledu zdaj lahko kupili dvosobno stanovanje ali starejšo kmečko hišo, ki bi jo ob rasti v turizmu lahko predelali v apartmaje. V Bohinju ni veliko ponudbe, a bi lahko za enak znesek kupili trisobno stanovanje v Bohinjski Bistrici ali pa počitniški apartma s 40 kvadratnimi metri v Stari Fužini. V Radovljici in Lescah bi, podobno kot v Kranjski Gori, za sto tisoč evrov lahko kupili manjše trisobno stanovanje. Bl. R.

Parcela v Ribnem pri Bledu, Gorenjska

Ljubljana
Večje stanovanje z minusi

Povprečno stanovanje, ki ga v Ljubljani prodajo za okoli 100.000 evrov, je 1,5-sobno, rabljeno in urejeno, veliko okoli 50 kvadratnih metrov, pojasnjuje Vesna Levstek iz agencije Nepremičnine plus. V tem cenovnem razredu je sicer moč dobiti tudi večje, morda dvosobno stanovanje, veliko okoli 60 kvadratnih metrov, a ima navadno že kakšno pomanjkljivost – je v višjem nadstropju bloka brez dvigala ali v naselju, kjer je teže najti parkirišče. Ugodne so tudi ponudbe nekaterih stanovanj, ki presegajo 70 kvadratov, a gre navadno za polkletno ali stanovanje v hiši na obrobju Ljubljane, brez kanalizacije, brez upravnika, stanovanje v večstanovanjskem objektu, kjer je lastništvo vpisano po deležih ...

Po drugi strani ceno 100.000 evrov presegajo že garsonjere v novejših objektih z obveznim parkirnim mestom in niti ne nujno v centru Ljubljane (Poljane, Brod, Podutik). Te nemalokrat hitreje najdejo kupca kot večje in starejše nepremičnine. Levstkova opaža čedalje močnejšo diferenciacijo cen, kupci so pozorni tudi na druge atribute nepremičnine, poleg letnika in lokacije denimo tudi na nadstropje. B. K.

Večje stanovanje v Ljubljani z nekaj minusi. Foto: Marko Feist/Slovenske novice

Savinjska
Hiša v Jakobu pri Šentjurju

Stanovanje, veliko od 80 do kar 120 kvadratnih metrov. Tako široko izbiro opiše Milan Kos iz Borze Nepremičnin: »Cena je odvisna od starosti, lokacije in stanja stanovanja. Za ta denar je tod mogoče kupiti tudi starejšo hišo, ki je potrebna obnove ali preureditve prostorov, ali pa morda zelo dober bivalni vikend, zazidljivo zemljišče na odlični lokaciji skupaj s komunalnim prispevkom, projektiranjem in z gradbenim dovoljenjem.« Trg nepremičnin v Savinjski regiji je spet zaživel lani. »Za nekatere nepremičnine je povpraševanje že preseglo ponudbo in primanjkuje novih stanovanj in zazidljivih zemljišč, ki omogočajo takojšnjo gradnjo.«

Investitorji trenutno gradijo nekaj stanovanjskih hiš, gradnje večstanovanjskih objektov pa ni, čeprav jo omogoča večina občinskih načrtov. »Nova stanovanja bi dosegla dobro ceno, ki bi dosegla tisto izpred krize, seveda pod pogojem, da bi bila energetsko varčna, na dobri lokaciji in kakovostno izdelana. Vse drugo, torej rabljena stanovanja, zazidljiva zemljišča, hiše in poslovni objekti bodo ceno izpred krize dosegli le ob dobrem kreditiranju bank in dobri gospodarski rasti,« še opozarja Kos. B. P.

Hiša v Jakobu pri Šentjurju, Savinjska

Štajerska
Veliko stanovanje v centru

V občini Hoče je možno za sto tisočakov kupiti poslovno-stanovanjsko hišo, veliko 600 kvadratnih metrov in potrebno obnove, v strogem središču Maribora pa tri- ali štirisobno stanovanje, našteva Ksenija Brence iz nepremičninske agencije Dodoma. Gre za starejša, a solidno vzdrževana stanovanja. Novogradenj v regiji trenutno ni, tudi gradi ne nihče. V primerjavi s cenami pred krizo, so vrednosti nepremičnin nižje tudi za petino in se predvidoma ne bodo višale. Na minimalna odstopanja lahko vpliva le nihanje BDP, poudarja sogovornica. Po njenih ocenah je ponudba zdaj izjemno velika, kupci imajo precejšnjo izbiro, tudi nepremičninski trg se je novembra lani po nekajletnem zatišju zbudil: »Daleč od tega, da bi bil trg mrtev, trg je živ.«

Brencetova na podlagi izkušenj ocenjuje, da nepremičnin, predvsem stanovanj, na dobri lokaciji ni težko prodati. Še zlasti, če so dobro vzdrževana ali obnovljena. Težje pa je prodati stanovanje v tretjem ali četrtem nadstropju bloka brez dvigala, a je zato tudi cena primerno nižja. R. G.

Veliko stanovanje v centru Maribora. Foto: Tadej Regent/Delo

Pomurje
Bi imeli duty free?

Sto tisočakov, pravi Peter Varga iz soboške agencije Dom M5, je na pomurskem nepremičninskem trgu že dober znesek. Zanj lahko dobite že »zelo, zelo lepo stanovanjsko hišo v okolici Murske Sobote«. Celo v samem mestu bi jo bilo mogoče dobiti, morda le malce starejšo. Za slabih sto tisočakov je mogoče kupiti tudi povsem novo luksuzno stanovanje v Radencih. V Kuštanovcih na Goričkem je mogoče kupiti kar kmetijo z 1,4 hektara zemlje in še ne trideset let staro hišo in ostalimi pripadajočimi poslopji. V Dolgi vasi je naprodaj Kompasova nekdanja brezcarinska prodajalna na samem mejnem prehodu. Površina objekta je 173 kvadratnih metrov, stoji pa na 31 arih zemljišča.

Novih stanovanj, z izjemo bloka v Radencih, v regiji sploh ni naprodaj. Cene rabljenih nepremičnin pa, rahlo oživljenemu trgu navkljub, ostajajo na najnižji ravni od začetka finančne krize in so tudi najnižje v Sloveniji. V Murski Soboti je povprečna cena kvadrata rabljenega enosobnega stanovanja okoli 900 evrov, v Lendavi pa lahko podobno stanovanje kupite tudi že za 500 evrov za kvadratni meter. J. P.

Pomurje in Duty free