Kaj po vašem mnenju najbolj vpliva na nasilje med mladimi?

Če je agresivna celotna družba, potem je razumljivo, da so agresivni tudi mladi, meni publicist Ali Žerdin.

Objavljeno
14. julij 2012 18.52
Posodobljeno
14. julij 2012 21.00
R. N.
R. N.

Dr. Samo Rugelj, publicist

Agresivnost je naravna človekova lastnost, zato se ji ne moremo izog­niti, lahko pa jo kreativno usmerimo in tako neškodljivo razgradimo. Izključenost iz raznih družbenih sistemov, od družine, prek šole do zunajšolskih in drugih dejavnosti, brezciljnost in zdolgočasenost se mi zdijo glavni razlogi za vznik nasilja med mladimi, olja na ogenj pa lahko prilijejo še slabi zgledi tistih, ki jih mladi častijo.

Dušan Jovanović, režiser

Nasilje med mladimi je endemično. In je stalnica. Od nekdaj so se mladi fantje tepli s koli in štihali z noži. To jim je v krvi. Zdaj se streljajo pištolami. Nasilja se ne da zauzdati s pridigami. Ne da se ga izkoreniniti. Proti nasilju ni preventive in ni kurative. Ampak kampanje proti nasilju so, čeprav sizifovo delo, simpatičen pojav.

Špela Šipek, urednica

Družinske razmere, droge, alkohol. Razlogi, ki so enaki že od nekdaj. Nove okoliščine v zadnjih letih so nastale zaradi zaostrenih razmer v družbi. Spoštovanje do sočloveka, strpnost, vljudnost so vrednote, ki zaradi erozije pravne države ter nizke politične in splošne kulture v družbi izginjajo. Pozornost je povsem usmerjena na individualne interese, ki pa jih zaradi zaprtosti slovenske družbe in slabega gospodarskega in finančnega stanja mladi ne morejo uresničiti. S tem se potencirajo frustriranost, apatija in jeza. V takih okoliščinah mlad človek v nekem trenutku pozabi, koliko je vredna človekova integriteta, v skrajnem primeru, človeško življenje.

Janez Furman, župnik

Pri nasilju gre za zlo, ki je nevredno človeka in nesprejemljivo za reševanje zapletenih medsebojnih problemov. Nasilje je laž, ker nasprotuje naši človečnosti in jo krha, ko je treba braniti dostojanstvo življenja in svobodo človeških bitij. Problem je v grehu jeze, za katerega že apostol Pavel pravi: »Jezite se, a nikar ne grešite! Sonce naj ne zaide nad vašo jezo.« Nobeno sodišče tega sveta te ne obsodi, če si na koga jezen. Pri jezi gre za naravno čustvo, ki je odgovor na zadano krivico. Če je ne ukrotiš, pa se iz nje razvije sovraštvo, postanemo nasilni in bližnjemu povzročamo gorje. Starši in vzgojitelji morajo mlade opozarjati na nekontrolirano jezo, ki se lahko sprevrže v maščevanje in ruši mir in spokojnost življenja. Se v današnji družbi še odpušča ali samo popušča?

Zlata Tavčar, ekonomistka

Ključ za obnašanje mladine je v družini. Edino tu se lahko v otroštvu vzpostavijo prave vrednote, spoštovanje, vzpodbuda in ljubezen in vse to lahko vodi do dobre samopodobe in samozavestnega mladostnika. Vsak tak mladostnik že sam ne bo izbral problematičnega in nasilnega okolja in družbe.

Res pa je, da nas niso učili starševstva, kar je pri vseh šolanjih in tečajih, ki jih ljudje opravimo, prav zanimivo. Samoumevno je, da to zna vsak, kar pa seveda ni res.

Družba bi daleč največ naredila zase, se izognila socialnim problemom in vsem posledicam, če bi več vložila v obvezno usposabljanje o protokolu, retoriki, odnosih in samospoštovanju.

Jure Apih, publicist

Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri ... Ves vzorec bede, ki poraja nasilje, je v pesmi, ki jo slovenski zbori tako zavzeto pojejo na slavnostnih odrih. Krivica, brezup, trenutek sladostrastnega maščevanja, alkohol, pa naj gre vse v maloro. Narod hlapcev, ki zase ni nikoli bil osvajalnih vojn, je gospodarjem od vekomaj zagotavljal poslušne in seveda nasilne vojake. Zatrta agresivnost je, kakor ugotavljajo sociologi, v slovenskem značaju. Praviloma potuhnjena ponori, ko jo prizadene karkoli, kar je močnejše od privzgojenih varnostnih vezi. Aufbiks, čreva na plot, je vendar od nekdaj folklorna znamenitost slovenskih vaških veselic.
Vplive novodobnega okolja, ki tudi meni zvišujejo tlak, pa tokrat raje prepuščam sogovornikom.

Ali Žerdin, publicist

Če je agresivna celotna družba, potem je razumljivo, da so agresivni tudi mladi. Če za celotno družbo velja, da je dovoljeno skorajda vse, potem je razumljivo, da sorodno stališče velja tudi med mladimi. Če vrednota solidarnosti usiha, vrednota tekmovalnosti pa se krepi, si del mladine vrednoto tekmovalnosti razlaga po svoje. Kot pravico, da tekmo spremenijo v nasilno nadvlado nad drugimi.