Maca
| 11.02.2009 | 08:46:35
>In ravno zato sem se že zdavnaj odločila, da bom kupovala pri najcenejših ponudnikih, pa naj bodo
>slovenski ali tuji, ker so izdelki, predvsem pa surovine iz vseh koncev sveta, zelo malo je še čisto pristno
>slovenskega. Morda na mojem vrtu, pa še tukaj nisem prepričana, ali ni seme uvoženo oz. so sadike
>vzgojene iz uvoženeih semen, čerpav jih kupim v Kalii ali Semenarni oz. na živilski tržnici.

Tisto, kar je najcenejše, je zagotovo pridelano po najbolj spornih metodah, z ogromnimi količinami umetnih gnoijil, herbicidov, pesticidov, antibiotikov itd, itd.
Res je, da ti višja cena ne zagotavlja 100 odstotno, da so živila kaj boljša, ampak 100 odstotno pa drži prva trditev - o najcenejših živilih.
Če pa bi res želela kupovati in jesti zdravo in domače, pa ti zagotovim, da se da. Samo malo se je treba potruditi.

neznan, seveda ni enako biti kmet ali pa zaposlen pri delodajalcu. Živim na obrobju mesta, tik ob večji kmetiji, z njimi smo kar dobri sosedje. In tako imam že nekaj desetletij priložnost spremljati njihovo življenje. Število govedi v njihovem hlevu niha med 80 in 100 glavami, vse je tehnološko na najvišji ravni, elektronika, ko prideš v hlev, povsod nekaj utripa, krave se prosto sprehajajo med nekakšno ograjo. Še pred časom so imeli kar 8 (osem!) traktorjev, dva so zdaj prodali, redno uporabljajo štiri, z dvema najmanjšima pa v glavnem pozimi plužijo sneg. Imajo še tri nakladalke in brez števila različnih priključkov. Vse to olajša delo, stane pa tudi ogromno. Ne želim jih kritizirati, nikakor ne, so zelo pridna družina, od najmlajšega do nastarejšega člana, skupaj s tetami in strici (ki so značilnost večjih kmetij) so ves dan aktivni. Kaj hočem povedati - brez državnih subvencij in drugih pomoči, samo z odprodajo mleka (tudi neobdavčenega na kanglice) in tu in tam prodajo kakšnega bika tega ne bi zmogli. In ko že omenjaš male kmetije - seveda niso konkurenčne na trgu, tako kot majhni trgovci niso. Zato pa na manjših kmetijah (če niso ravno nekje daleč od civilizacije) skoraj povsod po eden hodi v službo. Poznam jih kar nekaj na dolenjskem in posavskem koncu.

Ko sem omenila kmete, nisem mislila samo na slovenskega kmeta, temveč na masovno kmetijsko pridelavo povsod v razvitem ali vsaj delno razvitem svetu. Verjetno se še spomniš, kako so izgledali hladilniki v naših trgovinah še v času Juge. Popoldan in zvečer so bile police skoraj prazne. Nobenih zalog. Danes prideš v Mercator center pol ure pred zapiranjem (meni se to skoraj nikoli ne zgodi) in hladilniki so še vedno do vrha napolnjeni z mesom in drugimi mesninami, kruha je kolikor hočeš. Enako je v drugih hladilnikih z mlečnimi in drugimi izdelki. Res je, da je treba iti s časom naprej, da danes ljudje kupujejo vedno kasneje v večernih urah, ker so cele dneve odsotni (tisti, ki imajo službo), a vendar je to pretirano. Kako sploh smejo vse te količine mesa naslednji dan prodajati kot sveže meso? Ali pa ribe, ki so najbolj občutljivo živilo? Ali to pomeni, da kupujemo staro blago, zamrznjeno in spet odtajano? Ali pa se morda vse to zavrže oz. tako ali drugače predela in spet proda kasneje kot novi sveži proizvod?

Glede procentov, ki jih navajaš, ne morem komentirati, saj mi nič ne povejo. Lahko so resnični, lahko tudi ne. Lahko, da Slovenija ne pokriva več svojih potreb po mesu, samo vprašati se je potrebno, kakšne so te potrebe. Ali revna Slovenija z neč kot 60 % ljudi na robu preživetja (podatek na pamet) in v zadnjem času vedno več odpuščenimi delavci res porabi toliko živil (mesa, zelenjave, sadja....), da ga primanjkuje, če ga ne bi uvažali iz vseh koncev sveta?

In ravno zato sem se že zdavnaj odločila, da bom kupovala pri najcenejših ponudnikih, pa naj bodo slovenski ali tuji, ker so izdelki, predvsem pa surovine iz vseh koncev sveta, zelo malo je še čisto pristno slovenskega. Morda na mojem vrtu, pa še tukaj nisem prepričana, ali ni seme uvoženo oz. so sadike vzgojene iz uvoženeih semen, čerpav jih kupim v Kalii ali Semenarni oz. na živilski tržnici.

Ker je multinacionalkam v interesu da potrošniki nismo enotni bodo vlagali ogromne zneske da bi tako tudi ostalo! Zato smo obsojeni na njihovo teroriziranje! Sam nisem zahteven: že če bi uzakonili da v enem setu reklam ne sme biti večkrat ista reklama bi mi polepšalo dan...

Maca, biti kmet ni enako kot imeti službo pri nekem delodajalcu.

Zakaj masovna prireja živine, se sprašuješ. Zato, ker mali kmet ne more konkurirat na trgu. Časi, ko si imel dve kravi in pet prašičev in od tega živel, so mimo.
Omenjaš presežke na domačem kmetijskem trgu, kar seveda ni res. Delež samooskrbe s hrano v Sloveniji se je na vseh področjih znižal. Proizvodnja žita je v 80. in 90. letih pokrila do 80 odstotkov potreb, danes jih komaj polovico. Nekoč je bila Slovenija celo izvoznica govedi, danes ne pokrije več svojih potreb. Domača prašičereja pokrije okoli 50 % potreb slovenskega trga.

S tvojim drugim postom se pa strinjam.

Pa še to bi dodala - da ugotovim, kje se res splača kupovati, ne potrebujem Zveze potrošnikov, moj poštni predal je vsak dan natrpan z reklamami. Vendar, če bi upoštevala vse "akcije" in "padajoče cene", pa "oprane cene" in "zaklenjene cene", bi že na bencinu zapravila več, kot je vse skupaj vredno. Če so v nekem trenutku najcenejša jajca v Leclercu, toaletni papir v Šparu in depilacijska krema v Tušu, prav gotovo ne bom šla v vse te tri trgovine in pri tem prevozila najmanj 30 kilometrov. In še ena slovenska posebnost me moti . vsakodnevno nakupovanje. Zakaj je potrebno vsak dan v trgovino? Smo petčlanska družina in vsekakor potrebujemo kar nekaj artiklov v hladilniku, pa kopalnici, pa še kje. Pa se po nakupih odpravim enkrat tedensko, kruh kupim na zalogo in je v skrinji, moko, sladkor, olje, testenine, riž in še kaj kupim vsaj za en mesec v naprej. Občasno grem v najbližjo trgovinico samo po kak jogurt, sadje ali zeelnjavo, če pač zmanjka. Ampak tudi to zdrži v hladilniku nekaj dni in ni potrebno po vsako drobtino posebej v trgovino. Z vsakodnevnim nakupovanjem vsekakor zapravimo več, saj vedno kupimo več, kot dejansko potrebujmeo. če pa kakšna malenkost zmanjka, je pač ni. Bo pa drugič.

Ne bi komentirala članka ali tega, ali je novinarka pisala po naročilu. Dejstvo je, da bomo morali začeti Slovenci širše gledati. Mnogi govorijo, da je potrebno pomagati slovenskemu gospodarstvu tako, da kupujemo slovenske izdelke. Če se omejim zgolj na prehrambne artikle. Ko kupiš slovenski jogurt in sir (recimo Ljubljanske mlekarne), ajvar (recimo Eta Kamnik) ali sadno solato v konzervi nekega domačega proizvajalca, ali smo res prepričani, da smo kupili slovenski izdelek? Končni izdelek je bil res narejen v Sloveniji, morda nekateri z nekoliko manj aditivov, ampak dobro vemo, da Ljubljanske mlekarne (in verjetno tudi druge) mleko med drugim tudi uvažajo. Torej, kako lahko zaupaš trditvam, da je jogurt res izdelan iz slovenskega mleka? Za katere izdelke se pa potem uporablja uvoženo češko mleko? Pa recimo ajvar – od kdaj v Sloveniji pridelamo toliko paprike in jajčevcev? Ali pa sadna solata z ananasom. Ne vem, če v Sloveniji raste prav veliko ananasovih palm. Zelenjava in sadje se masovno uvaža iz Nizozemske, Španije, Makedonije, južnoameriških držav itd. Kako so pa ti izdelki tam gojeni, škropljeni in kako drugače preparirani, ne bo navaden potrošnik, ki nima dostopa do vseh podatkov, nikoli izvedel. Zato že nekaj časa preverjam razna testiranja, ki jih objavljajo združenja potrošnikov v Nemčiji (Stiftung Warentest). Izdelki so ocenjeni glede na svojo sestavo, videz, vonj, embalažo in stranske učinke. Recimo pri kozmetiki je pogosto najbolje ocenjen kak najcenejši izdelek. Pregrešno draga kozmetika L'Occitane nima niti certifikata BDIH o neoporečnosti. Ravno te dni sem brala poročilo za nekatere Hoferjeve izdelke (tudi Lidl in Aldi, saj je to isto podjetje s podružnicami v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in še kje). Zelo dobro ocenjeni so njihovi »no name« pralni praški, nekateri mehčalci, zobne kreme, mleko Milfina in drugi izdelki iste znamke, kozmetika Ombia Cosmetics in še marsikaj. In seveda vse mnogo ceneje kot opevani »slovenski« izdelki.
In končno, če v teh trgovskih centrih kupujejo milijoni ljudi v Avstriji, Nemčiji, Franciji, zakaj za nas Slovence ne bi bilo dobro? Zakaj ne bi kupovali ceneje in tudi kakovostno? Ne mislit, da zdaj hudo navijam za tuje trgovce, končno so tudi slovenski že večinoma v tujih rokah (še Mercator bo izgleda kmalu) in gre del kapitala itak v tujino. Še pred kakšnim letom mi na misel ni prišlo, da bi »navijala« za nakupovanje pri cenejših tujih trgovcih, pa sem si že zdavnaj premislila.
In na koncu bi omenila še slovenske kmete. Je res potrebna takšna masovna prireja živine, takšni presežki hrane na trgu? Potem pa jamrajo, koliko jih stanejo semena, pa gnojila, pa škropiva in da brez subvencij in državne pomoči niti tega ne bi mogli kupiti? Če jaz v svojem poklicu ne zaslužim niti toliko, da si tudi osnovnega repromateriala ne morem kupiti, mi država ne bo nič pomagala in bom morala »štacuno« zapreti.

In da je avtorica članka Božena Križnik hišna novinarka ZPS, ki napiše, kar ji na ZPS naročijo je tudi vsem poučenim znano dejstvo!

Copyright © 2008-2009 Zveza potrošnikov Slovenije, vse pravice pridržane
Design in izvedba: Ceneje.si

Kako so lahko avtorske pravice od ZPS, če projekt fianncira Vlada RS?
Z denarjem Vlade RS najamenjo podizvajalca in pripišejo zasluge sebi!

ZPS to, ZPS ono!
Dobro organizirani branjevci z odličnim PR.
Če prdnejo vsi mediji ovohavjo njihov vonj.
Nova spletna stran??
Za koliko eurov?
Edino ZPS se kriza ne pozna!
Vedno dobijo toliko denarja kot ga zahtevajo!
Bravo!
Zidar je nula proti njim!