Kaj sme zaposleni povedati novinarjem?

Delovno sodišče je presodilo, da je bila izredna odpoved delovnega razmerja zaradi intervjuja v Delu nezakonita.

Objavljeno
30. maj 2012 21.46
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana - Intervju v časniku Delo ne more biti vzrok za odpoved delovnega razmerja Petru Pustatičniku iz Vzajemne. Izredna odpoved delovnega razmerja je nezakonita, je tudi v drugo presodilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Pustatičniku je prisodilo manjšo odškodnino kot prvikrat. Vzajemna se je znova pritožila na višje sodišče.

Druga razsodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je izredno pomembna zaradi vprašanja, kaj zaposleni, ki jih v večini zavezujejo k molčečnosti interni akti delovnih organizacij, sploh lahko povedo javnosti. Sodbo je Delu posredovalo sodišče v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.

Spomnimo: časopis Delo je maja 2009 po burnih dogodkih v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, ko so sredi noči razrešili člana uprave Petra Pustičnika, objavil z njim intervju. Pustatičnik je v intervjuju med drugim povedal, da je bil zaradi nestrinjanja z nekaterimi projekti v milijonski vrednosti razrešen, in opozoril, da je v Vzajemni prevladala gonja po dobičku, proti čemur se je boril. Slab mesec pozneje so ga zaradi intervjuja vrgli iz službe, pri čemer so se sklicevali tako na zakon o delovnih razmerjih kot na interne akte Vzajemne. Uprava z Boštjanom Averjem na čelu mu je očitala, da je izdal poslovno skrivnost in s tem škodoval Vzajemni. Pustatičnik je zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja Vzajemno tožil.

Intervju v Delu ne more biti vzrok za odpoved

Komuniciranje z mediji ne more biti vzrok za odpoved delovnega razmerja, Pustatičnik pa v intervjuju tudi ni škodoval Vzajemni, je presodil sodnik Marko Hafner z Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani julija 2010. Sodnik je v sodbi takrat zapisal, da bo verjetno čas pokazal, ali nista članka pripeljala celo do koristi Vzajemne in njenih 900.000 zavarovancev. Pustatičniku je prisodil odškodnino, ne pa tudi vrnitve v službo v Vzajemno. Pritožili sta se obe stranki: Vzajemna zaradi višine odškodnine, Pustatičnik pa zato, ker se je hotel vrniti v Vzajemno. Višje sodišče je zadevo vrnilo v ponovno presojo na prvo stopnjo.

Vzajemna mora plačati odškodnino

Tudi v drugo je sodišče prve stopnje presodilo, da je bila izredna odpoved delovnega razmerja Petru Pustatičniku nezakonita. Za novinarje in vse tiste, ki nameravajo z internimi akti omejiti svobodo govora zaposlenih, je pomemben del sodbe, ki se nanaša na oznako »poslovna tajnost«: »Sodišče pojasnjuje, da za primer, da se neka listina ali podatek šteje za poslovno tajnost, ne zadošča zgolj to, da so z aktom pristojnega organa razglašeni za industrijsko, bančno ali drugo poslovno tajnost, temveč morajo biti tudi tako pomembni, da so z njihovo izdajo očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice...«

Pustatičnik ni izdal poslovne tajne, ampak je »le komentiral podatke, ki so bili javnosti iz medijev že znani«, je presodil tudi v drugo sodnik. Pustatičniku je zaradi nezakonite odpovedi prisodil 47.071 evrov odškodnine (polovico nižjo kot prvikrat), Vzajemna pa mu mora povrniti tudi izgubljeni dohodek za čas, ko je bil brezposeln. To je dobrih 19 mesecev, ko bi v skladu s pogodbo moral prejemati okoli 5400 evrov na mesec, kar znese približno 105.000 evrov bruto, k temu je treba prišteti še zamudne obresti, Vzajemna pa mora plačati tudi 3896 evrov sodnih stroškov. Vzajemna se je na sodbo že pritožila.