Zanimivo je, da ima Rupel, ko mu preneha ministrski mandat, po zakonu pravico do vrnitve na delovno mesto v rangu, kjer je bil zaposlen, ko je bil izvoljen za poslanca ali ministra.
Peter Jančič/T. S./Z. P.
Ljubljana - Postopek izbiranja in potrjevanja veleposlanikov je zaupen; javnost o izbranih veleposlanikih uradno obvestijo šele, ko ukaz o imenovanju podpiše predsednik države. Razlogi za tajnost niso državniški, nujni so za dobro države. Za omejitev pravice javnosti se je slovenski parlament odločil, da bi zaščitil kandidate. V Združenih državah Amerike, denimo, javno predstavijo kandidata pred kongresnim odborom.
Ker verjamemo, da ima javnost pravico vedeti, smo v Delu imena kandidatov za veleposlanike, ko so se predstavljali odboru za zunanjo politiko, kljub zaupnosti postopkov zadnja leta razkrivali. Včeraj smo na spletni strani tudi prvi objavili informacijo, da se je vlada odločila za veleposlanika predlagati zunanjega ministra Dimitrija Rupla.
Neuradne informacije, da je v posebej zaupnem delu vladne seje (tudi sicer ni bila javna) proti Ruplovi kandidaturi glasoval minister za javno upravo Gregor Virant, pa niso točne. Virant je, kot smo izvedeli neuradno, v tem delu seje povedal, da se mu zdi sporno, ker minister vladi za veleposlanika predlaga samega sebe, ni pa zahteval glasovanja zaradi tega pomisleka. Zato velja, da glasu proti Ruplovi kandidaturi na vladi ni bilo.
Morda je zanimivo, da ima Rupel, ko mu preneha ministrski mandat, po zakonu pravico do vrnitve na delovno mesto v rangu, kjer je bil zaposlen, ko je bil izvoljen za poslanca ali ministra. Rupel bi se torej lahko, ker je bilo njegovo zadnje delovno mesto veleposlanik v ZDA, v vsakem primeru vrnil na zunanje ministrstvo, kjer bi mu pripadel položaj, po rangu enak veleposlaniškemu.
Kot smo poročali včeraj, je Ivo Vajgl (Zares) dejal, da nima pomislekov o Ruplu kot veleposlaniku ali zadržka, da bi ta prevzel ambasado na Dunaju. Podobno je povedal predsednik SD Borut Pahor: »Če minister Rupel ni primeren, kdo bi potem lahko bil?« Bolj zadržano se je odzvala predsednica LDS Katarina Kresal: »Odločitev vlade nas preseneča, saj bi pričakovali, da bo o veleposlanikih po tehtnem razmisleku in ustreznih posvetih odločala nova vlada. Tako te odločitve ne moremo razumeti drugače, kot da vlada izkorišča zadnje dni za reševanje svojih kadrov.«
Politika razdeljena
Tudi drugi politiki imajo različna mnenja o odločitvi vlade, da Rupel postane veleposlanik. Miran Potrč, član SD, je rekel, da bi se, »če bi bil na mestu vlade, takšnih odločitev vzdržal, preden ji poteče redni mandat«. Pahor kljub temu vztraja pri svojem stališču, o različnih pogledih v stranki pa je dejal, da »ima vsak pravico do svojega stališča«. Karl Erjavec je povedal, da se je na seji vlade glasovanja vzdržal. »Zdi se mi, da bi bilo bolje, da bi počakali na novo vlado, zlasti zato, ker ima aktualni zunanji minister vse potrebne reference in znanje.«
Predsednik Zaresa Gregor Golobič pa je menil: »Nova vlada bi morala temu vprašanju, ki ga je načela zdajšnja vlada na aroganten način s kulminacijo veleposlanikov v neprimernem času in z neprimernimi postopki, posvetiti vso pozornost. To so kandidature, ki so obtičale med vlado in uradom predsednika države, o čemer bi morali premisliti. Čas, ko je vlada potegnila kadrovske poteze, kaže, da ne zasleduje interesa najboljše kadrovske izbire, ampak druge želje.«
Zmago Jelinčič (SNS) je kritičen: »Sem proti temu, da bi Dimitrij Rupel samega sebe z ambasadorskim mestom nagradil za slabo ministrovanje, številne napake, neumnosti in nesmisle.«
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!