Tiskane izdaje
Ljubljana - Eden od poudarkov okrogle mize o prekarnem delu je bil, da je ta oblika dela velik problem današnje družbe, a hkrati ni povsem jasno opredeljena. Ekonomist Jože Mencinger je kot enega od vzrokov za prekarno delo izpostavil vse večje stremljenje h konkurenčnosti, sindikalist Marko Funkl pa je opozoril na njegovo razširjenost. Okrogli mizo so pripravili Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, spletna stran Skozi oči prekariata ter Kino Šiška.
Mencingar je dejal, da prekarno delo nastaja iz treh razlogov: potrebe po fleksibilnosti, ki ji botruje spremenljiv obseg tržnega povpraševanja, tehnološki napredek, zaradi katerega delodajalci ne potrebujejo več strokovnjakov za posamezno delo, ter cena delovne sile, ki se v primeru prekarnih zaposlitev bistveno zmanjša.
Opozoril je, da nenehna prizadevanja za konkurenčnost položaj še poslabšujejo. »Če vsi povečujejo konkurenčnost, smo na istem, samo vedno več je brezposelnih,« je poudaril in dodal, da izboljšave po določenih merilih s seboj prinesejo poslabšanje stanja po drugih.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je ob tem poudaril, da do medsebojnega tekmovanja v konkurenčnosti ne prihaja le na medcelinski, ampak tudi evropski ravni. Zavzel se je za izboljšanje definicije pojma prekarno delo in ob tem izpostavil, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima natančno opredeljeno, kdaj so podani elementi delovnega razmerja.
Antropologinja Vesna Vuk Godina meni, da je na razvoj prekarstva med drugim vplivala ideologija o možnosti individualnega uspeha na podlagi trdega dela, ki je močno povezana s pojmom osebne svobode. »Obsesija po svobodi po« njenem mnenju sovpada z ideologijo kapitalizma ter je »čista ideološka zaslepitev, ki onemogoča razumevanje tistega, kar se dogaja«. Dodala je še, da je najslabše to, da sprejmemo prekarnost kot nekaj samoumevnega oziroma dopustnega.
S tem se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, ki je ob tem izpostavil tudi problematiko organiziranja prekarnih delavcev. Označil jo je za globalni problem, ki mu med drugim botruje drugačna organizacija dela, na primer delo na terenu, kar onemogoča vključenost v kolektiv.
Poudaril je tudi, da sindikati predvidevajo, kaj je interes prekarnih delavcev, a na svoja predvidevanja pogosto ne dobijo ustreznega odziva. Predsednik Sindikata prekarcev Marko Funkl je dejal, da je bil to tudi eden od razlogov za oblikovanje Sindikata prekarcev, saj takšna množica ljudi ne more komunicirati le prek drugih sindikatov.
Kritičen je bil do državnih institucij, ki problematike po njegovem mnenju ne naslavljajo ustrezno. »Prekarnost je na nek način rak, ki razjeda državo, ministrstvo pa ga zdravi z aspirini namesto s kemoterapijo,« je dejal in dodal, da glede na množico prekarcev takšno delo ni več »prej izjema kot pravilo«.
