Kaj volilni golaž pove o kandidatih

Zadnji konec tedna so kandidati vabili s preizkušenimi tradicionalnimi pristopi s fizičnimi stiki in »podkupninami«.
Fotografija: Tradicionalni pristopi županskih kandidatov s fizičnimi stiki in »podkupninami« so še vedno aktualni. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Tradicionalni pristopi županskih kandidatov s fizičnimi stiki in »podkupninami« so še vedno aktualni. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Preizkušeni tradicionalni pristopi s fizičnimi stiki in »podkupninami« v obliki špricarjev, golažev in brezplačnih predmetov, s katerimi so še zadnji teden pred volitvami 18. novembra prepričevali nekateri kandidati in kandidatke, bodo vedno učinkovali na psihologijo volivca, pravi dr. Boris Vezjak z mariborske filozofske fakultete, ki pri tem močno dvomi, da se je politična kultura slovenskega volivca opazno evolucijsko dvignila v svoji kritični percepciji in je takšne prakse začela dojemati kot neposredno podkupnino.

V Kranju je Matjaž Rakovec včeraj vabil na golaž na priljubljeno izletniško točko Sv. Jošt nad Kranjem, na pohodu od Litije do Čateža pa so obiskovalci lahko brezplačno poskusili žganje kandidata za šmarskega župana Milana Izlakarja, ki je pri tem nasmejal z besedami, da ga je sam kuhal, »da zelo peče, saj je domače in zato zelo zanič«. Nista bila edina. Tudi po predvolilnem druženju kandidata v Ribnici Jožeta Levstka so se v SDS Ribnica pohvalili, da nihče ni ostal ne lačen ne žejen. Še pred začetkom kampanje je podporo v obliki podpisov z zastonjskim golažem in kavo nagrajeval tudi mariborski kandidat Aleksander Saša Arsenovič. Vse očitke o neprimernosti je zavrnil.

Plakati NSi so preplavili pohodniško pot konec tedna. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Plakati NSi so preplavili pohodniško pot konec tedna. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
»Še zmeraj se kot zmagovita ohranja logika: če si župan kaj vzame zase, ni nič narobe, če le kaj nam ostane. Golaž na plastičnem krožniku je velikokrat takšen ostanek,« je kritičen Vezjak. Pri tem strokovnjak za komuniciranje dr. Miro Kline s fakultete za družbene vede navaja, da gre za nekakšne nagrade za preteklost in spodbude za prihodnost, a da učinkujejo le, če kandidati pri tem tudi kaj pametnega povedo: »Če ničesar ne povedo, niti golaž nima kakšne posebne vrednosti.«
 

Tudi letos dvomljive kampanjske prakse


Kljub opozorilom in priporočilom po izboljšavah na področju izvajanja volilne zakonodaje tudi v Transparency International Slovenija, ki je pred štirimi leti na lokalnih volitvah nadziral kampanje v petih občinah, še vedno opažajo stare neprimerne prakse. Čeprav nadzora letos ne opravljajo, raziskovalec in sodelavec Transparency International Slovenija Sebastijan Peterka izpostavlja, da medijski zapisi in nekatere prijave državljanov kažejo na to, da so nekatera občinska glasila ponovno v službi promocije občinskih oblasti. Tudi investicije v novogradnje so po opažanju Peterke letos znova v opaznem porastu. Enako je z zlorabami drugih funkcij za doseganje političnih ciljev, od ministrske do funkcij v dobrodelnih organizacijah. Tako kot na prejšnjih lokalnih volitvah se je tudi letos ponovil primer prilaganja obvestil o podpori kandidatom prehrambnim paketom, ki jih delijo humanitarne organizacije. Predsednica ene od župnijskih Karitas v občini Videm, ki je poziv razdeljevala, je medijem pojasnjevala, da gre za njeno lastno mnenje.

»Vse to smo opazili že leta 2014 in kaže na majhno zavedanje funkcionarjev vseh vrst, da so funkcije predvsem odgovornost, in ne plen, ki se ga koristi za doseganje lastnih ciljev ali ciljev političnih somišljenikov,« izpostavljajo pri Transparency International Slovenija, kjer so (ker pojavi, ki so jih odkrili na terenu, večinoma niso bili sankcionirani) pripravili trinajst priporočil, ki bi lahko izboljšali razmere in demokratični standard. Večina priporočil se nanaša prav na večji nadzor in sankcije. A po Peterkovih besedah so pri tovrstnih praksah v prvi vrsti nadzorniki volivci.
 

Na lokalnih volitvah med državljani po Vezjakovih navedbah prevladuje brezideološkost, usmerjenost v materialnost.
Na lokalnih volitvah med državljani po Vezjakovih navedbah prevladuje brezideološkost, usmerjenost v materialnost.
Usmerjenost v materialnost


Na lokalnih volitvah med državljani po Vezjakovih navedbah prevladuje brezideološkost, usmerjenost v materialnost. Slovenski volivec pa – tako sogovornik – v svoji praktičnosti ostane zadovoljen z nekaj pokrpanimi cestami in urejeno kanalizacijo, kar je nenavadno nizko postavljena raven pričakovanj.

Kline gre še korak dlje in dodaja, da ne gre niti za ideje ali vizijo prihodnosti, ampak za to, kaj je bilo v preteklosti narejenega narobe: »To je skregano z načelom volitev. Morali bi voliti na podlagi njihove vizije, kaj bi morali narediti za naprej, in ne za nazaj.«

Že skoraj razvpito je po Vezjakovem mnenju tudi spoznanje, da se bo županski mandat ponovil, če aktualni ni zagrešil kakšne res posebno velike napake ali incidenta: »Mislim, da je tolikšna uspavanost občank in občanov izrazito slaba za demokracijo in kot simptom kaže na njihovo politično pasivizacijo in zavračanje participacije. Le če političnih zadev ne razumeš kot svojih, na koncu gojiš tako minimalistična pričakovanja do politikov v svojem okolju.«

Voda na mlin statusu quo in obstoječim županom, ki ponavljajo mandate, pa je po mnenju profesorja z mariborske filozofske fakultete tudi število občin – skupaj 212 –, ki v že tako majhnem medijskem okolju razumljivo potiska v ozadje zanimanje za manjše med njimi in favoriziranje večjih. V praksi pa to po Vezjakovih navedbah pomeni, da novinarji še manj opravljajo kontrolno nalogo v okoljih, ki bi si to zaslužila, takšne razmere pa so vedno voda na mlin obstoječim županom, ki ponavljajo mandat, hkrati pa je vsem (proti)kandidatom manj dano, da bi se javnosti ustrezneje predstavili.
 

Ni volilne kampanje brez družabnih omrežij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ni volilne kampanje brez družabnih omrežij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Pred volitvami znova vzniknili novi profili


Zaradi proračunov za kampanje, ki so v primerjavi s parlamentarnimi volitvami na lokalni ravni manjši, poleg klasičnih tiskanih plakatov kandidati še posebno v večjih občinah stavijo tudi na poceni oziroma brezplačno promocijo na družbenih omrežjih. V Ljubljani je na primer Anže Logar svojo kandidaturo za župansko mesto najprej naznanil prav na spletu, v lokalnem odboru stranke SMC Ljubljana pa so na svojem novoustanovljenem profilu na družbenem omrežju instagram promocijo predsednika mestnega sveta stranke in svojega kandidata Dragana Matića začeli še pred njegovo uradno naznanitvijo kandidature.
Podobno je ravnal sedanji župan Zoran Janković oziroma njegova ekipa, ki je – po izvedeni anketi na facebooku – konec avgusta obudila njegov profil na instagramu. Na njem so objavljali le v mesecih pred zadnjimi lokalnimi volitvami leta 2014.

Družbena omrežja bi lahko bila priložnost za spremembe, pravi Kline in pri tem poudari zadnje ameriške volitve, kjer so volitve odločili ženske in mladi. »So vsaj pritisk, da se nekaj spreminja. Edini način, da bi politiki in stranke razumeli, kako pomembne so volitve, čeprav gre za tako navidezno nepomembne volitve, kot so županske,« še navaja Kline, ki meni, da bi se, če bi se kdo bolj sistematično lotil digitalne kampanje, osredotočene na mlade, lahko zgodila velika sprememba. »Če bi kdo gradil sistematično, bi lahko na družbenih omrežjih že vrelo, ampak ne. Ker se nič ne dogaja.«

Preberite še:

Komentarji: