Kako resna je študija, s katero SDH ruši upravo Luke?

Študija svetovalne hiše Mc Kinsey je kar na podlagi fotografije ocenila, da ima Luka preveč dvigal.

Objavljeno
23. avgust 2017 21.49
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper – Mali delničarji Luke Koper bi radi razčistili očitke, ki jih je upravi na skupščini na podlagi študije svetovalne hiše Mc Kinsey izrekla predsednica uprave SDH Lidia Glavina. Posledica študije sta bila sklep o nepodelitvi razrešnice upravi in o reviziji poslovanja Luke, zelo verjetno bo sledila tudi zamenjava vodstva.

Vseslovensko združenje malih delničarjev od uprave Luke zahteva opredelitev do obtožb Lidie Glavina. Vodstvo Luke na skupščini namreč ni moglo odgovoriti na očitke, saj mu SDH pred tem ni posredoval študije. Včeraj je uprava Luke Koper odgovorila na spletnem portalu Ljubljanske borze. Luka pojasnjuje, da so v študiji uporabili nezanesljive vire, da so ugotovitve pogosto napačne, nekosistentne, pavšalne in celo amaterske. Ugotovitve študije so pogosto kontradiktorne. »Kritike zato niso merodajne in jih nikakor ne bi smeli povzemati v javnosti za ocenjevanje poslovanja družbe.


Za povečavo kliknite na infografiko.

Iz nekaterih v javnosti objavljenih podatkov je razvidno, da študija Luki Koper očita, da nekatera pristanišča poslujejo precej bolje, ter to dokazuje z višjo maržo EBITDA v družbah Grup Maritim TCB, Global Ports Investments in Thessaloniki Port Authority. A že iz podatkov na spletu je jasno, da sta prva dva terminalista specialista za kontejnerske terminale po svetu, ki omogočajo povsem drugačen donos kot splošno pristanišče, kakršno je koprsko, ki poleg kontejnerjev pretovarja še les, živino, avtomobile, nafto in podobno. Pristanišča so torej razlikujejo tako po modelu upravljanja, lokaciji, strukturi pretovora, dajatvah, koncesnini, zakonodaji in celo računovodskih izkazih, zato neposredna primerjava med njimi ni mogoča.

Primerjali neprimerljivo

Poleg tega študija primerja koprsko pristanišče s tržaškim, pri čemer ne upošteva, da v Trstu pretovarjajo večinoma nafto, in to tako, da se tankerji priklopijo na naftovod, ki je neposredno povezan z Nemčijo. Podobnih pristanišč, kakršno je tržaško, v Sredozemlju ni, zato sta njegovo poslovanje in zaslužek neprimerljiva s klasičnimi pretovornim terminalistom, kot je Koper.

Mešanje jabolk in hrušk so tudi analize o koncesnini, ki naj bi bila višja tako v Trstu kot na Reki. Pri tem študija ne upošteva, da Luka Koper občinam plačuje še nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in komunalni prispevek za vsako investicijo. V Trstu ne plačujejo nadomestila, poleg tega infrastrukturo v pristanišču gradi država. Študija kot pomanjkljivost Luke navaja, da preveč investira v opremo in premalo v pristaniške površine, priveze, pomole, skladišča, vhode in podobno. Pri tem se opira na podatke za obdobje desetih let in sedanji upravi pripisuje tudi investicije, ki jih je opravila že Časarjeva.

Znova vpleten Sorgenfrei

Privezi so prezasedeni, ker jih ima Koper precej manj kot pristanišči v Trstu in na Reki in tudi manj skladiščnih površin. Prav zaradi pomanjkanja zmogljivosti morajo v Kopru kontejnerje prevažati iz enega skladišča v drugo, kar zahteva dodatna transportna vozila. Študija ugotavlja, da jih ima Luka v primerjavi z drugimi pristanišči preveč.

Za oceno, da imajo v Luki preveč dvigal in da nekatera niso v pogonu, izdelovalcem študije zadošča že ogled fotografij, ko so analizirali produktivnost delovne sile, pa so primerjali število kontejnerskih premikov s številom vseh zaposlenih v Luki in ocenjenim številom vseh delavcev v IPS, kar seveda ne omogoča prave primerjave. Študija ugotavlja, da so delavci IPS dvakrat slabše plačani kot redno zaposleni, pri čemer ne upošteva, da imajo slednji višjo izobrazbo in da večinoma zasedajo višja in visoko kvalificirana mesta, ki so že zaradi tega bolje plačana, delavci IPS pa opravljajo manj zahtevna dela in bi bili slabše plačani tudi, če bi jih redno zaposlili. IPS tudi ne delajo samo z lastnimi zaposlenimi, ampak zaposlujejo tudi prek študentskih servisov in teh stroškov ne izkazujejo v stroških delovne sile. Študija ne navaja, kot je na skupščini poudarila Lidia Glavina, da so cene storitev v Kopru nižje, ampak da se s stališča nekaterih končnih kupcev zdijo cene storitev (pri kontejnerjih) nižje. Študija ni analizirala dogovorjenih cen kontejnerjev, ki jih imajo pristanišča z ladjarji, zato so ugotovitve študije strokovno neutemeljene.

V študiji svetovalne hiše Mc Kinsey je sodelovala tudi družba IHS WT Services, v kateri je eden od direktorjev nemški strokovnjak Jürgen Sorgenfrei. Ta je zelo razjezil slovenske logiste leta 2015, ko je v drugi študiji, ki jo je za 165.000 evrov pripravil po naročilu ministrstva za infrastrukturo, poudarjal tveganja gradnje drugega tira in namesto tira predlagal gradnjo zalednega terminala pri Divači.

Različni scenariji okoli Matića

Čeprav je iz krogov okoli župana Borisa Popoviča prišla neuradna informacija, da Dragomir Matić nekaj časa še ostaja na mestu predsednika uprave, neuradno obstajata vsaj dve drugačni rešitvi: po prvi naj bi Matića zamenjal Andraž Lipolt iz Petrola, po drugi pa Milan Jelenc s Slovenskih železnic. Oba sta člana nadzornega sveta Luke. Da Matić ostaja na položaju, je bilo mogoče razumeti tudi iz besed prvega nadzornika Rada Antoloviča, začasno kadrovsko premirje pa naj bi bilo tudi v prid referendumski kampanji o drugem tiru.

Toda Matić se je vladi menda zameril tudi zato, ker niti na zelo neposredno Antolovičevo prigovarjanje Luka ni odprla računa za sodelovanje v referendumski kampanji v podporo zakonu o drugem tiru, predsednik nadzornikov pa mu je menda dal tudi navodilo, kako naj Luka finančno pomaga zavoženemu nogometnemu klubu Koper.