Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko so predlog ukrepov za izhod iz krize vladi sredi avgusta posredovali gospodarstveniki, so v petek to storili tudi sindikalisti.
V t.i. Novi pogodbi med delom in kapitalom za izhod iz krize (objavljamo v celoti) je šest sindikalnih central zapisalo seznam ukrepov »za povečanje blaginje prebivalstva in zeleno gospodarsko rast«. Vladi so pripravljeni pomagati tudi pri izdelavi zakonskih besedil.
Ukrepe so razdelili na sedem področij: Javne finance, gospodarska politika, trajnostni razvoj (1.); Sanacija bančnega sistema in izboljšanje korporativnega upravljanja družb v državni lasti (2.); Pravna država, večja transparentnost in delovanje inšpekcijskih služb (3.); Trg dela in pogoji dela (4.); Izobraževanje raziskave in razvoj (5.); Zdravstvena reforma (6.); Socialni dialog (7.)
Med drugim so se zavzeli za ustavitev »grozljivo zapravljivega« reševanja nasedlih menedžerskih odkupov s slabo banko, namenitev sredstev za razvojne projekte, uvedbo davčnih blagajn, kadrovsko okrepitev davčnega nadzora, reševanje zdravstvenega sistema, pospešitev in optimizacijo črpanja evropskih sredstev, uvedbo skupnih javnih naročil za ves državni sektor, povečanje notranje potrošnje s povečevanjem kupne moči prebivalstva ...
Skrbijo jih predvsem ideje delodajalcev o ukinitvi oz. prepolovitvi minimalne plače, uvedba socialne kapice, pozivi k novi reformi trga dela in pokojninskega sistema ter uvedbi malega dela za vse. Kritični so tudi zaradi umanjkanja predlogov za prihodkovno stran proračuna, za vlaganje v kadre in za rešitev krize povpraševanja.
Semolič: Priporočilom EU je treba reči ne
Šest sindikalnih central je prepričanih, da je pot naprej investicijska pot trajnostno naravnanega socialno-tržnega gospodarstva.
Sindikalist Dušan Semolič (ZSSS) je večkrat ponovil, da pot, po kateri gremo, ni prava pot. »Ekstremno varčevanje, ki je uperjeno proti socialni državi, ni prava pot. To je pot v revščino,« je dejal Semolič in poudaril: »Priporočilom EU je treba reči ne«.
»EU inštitucije so odločne le pri ukrepih, kako se rešuje bančni sistem na plečih državljanov,« je prepričan Semolič. Po drugi strani pa ni ukrepov, kako odpirati denimo nova delovna mesta.
Semolič tudi meni, da država prodaja podjetja, ki jih ne bi smeli. Omenil je Telekom Slovenija.
»Če politiki ne bodo razumeli tega sporočila, nam ni pomoči,« je zaključil Semolič. Ob tem je opozoril, »da kdor podcenjuje sindikate, dela veliko napako.« in priznal, da je premierka Alenka Bratušek pogosto gluha za njihove prošnje.
Branimir Štrukelj (SVIZ) meni, da stroški dela ne smejo biti več ključni problem, saj so med nižjimi v EU. »Razvojno nazadovanje je posledica neustreznega vodenje. Začnimo se pogovarjati, kdo je za to odgovoren,« je dejal Štrukelj, ki se mu zdi, kot da je to tabu tema.
Peter Majcen (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije) si želi, da bi vlada sprejela strukturne ukrepe, »ki nas bodo obdržali nad vodo«. Pri tem je predvsem predlagal povečanje samopreskrbe s hrano. Kot je dejal, odločno nasprotujejo morebitnemu znižanju zagotovljene minimalne plače.
Janez Posedi (Pergam) se je vprašal, kaj počne protikorupcijska komisija. Po njegovi oceni se je KPK nazadnje resno oglasila po novem letu, čeprav je to v Sloveniji velik problem. »Vlada sicer poudarja predvsem korupcijo v zdravstvu«, je dejal Posedi.
»Nujno potrebno je povečati učinkovitost državne uprave, javne administracije,« je dejal Posedi.
Iz Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost so zaskrbljeni, ker ni več posluha za socialni dialog. Pri tem so predvsem izpostavili, da se vsi prevečkrat ukvarjajo s posledicami in premalo z vzroki.
***
Premierka Alenka Bratušek je minuli teden s svojo ekipo za tesno zaprtimi vrati pripravljala spremembe proračuna za leto 2014.
Vlada bo medtem svoj paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavila do 25. septembra. Čeprav ne bo deležen popolne podpore, si Bratuškova želi soglasja večine, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej, na pravo pot. »Pa čeprav se zavedam, da ukrepi ne bodo priljubljeni,« je dejala.
