Kako se politika igra s Slovensko vojsko
Vojaške misije: V Mali smo 13. maja poslali nov kontingent vojakov. Šli so kljub slabši varnostni oceni razmer.
Odpri galerijo
V vladi se ukvarjajo s tem, kdo in zakaj je spravil v javnost informacijo, da obrambno ministrstvo razmišlja o umiku naših vojakov z misij v Maliju in Libanonu. Nihče pa se ne sprašuje, kako to, da sklep vlade o njihovi napotitvi tja še velja, čeprav naj bi obveščevalne službe opozorile na višjo stopnjo ogroženosti od običajne.
Varnostne ocene, ki jih pripravljajo obveščevalne službe, so tajne, pravijo na obrambnem ministrstvu, zato ni mogoče izvedeti, kaj naj bi se v omenjenih dveh državah zgodilo oziroma kaj naše vojake na teh dveh misijah ogroža bolj kot običajno. Po naših informacijah iz virov ministrstva za obrambo in za zunanje zadeve je Slovenija v Mali – ne glede na nove varnostne ocene – v začetku minulega tedna poslala nov kontingent vojakov.
To se zdi nenavadno, posebno zato, ker je le dva dni kasneje zunanji minister Miro Cerar na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve razkril, da obrambno ministrstvo razmišlja o umiku slovenskih vojakov z misije EU v Maliju in iz mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu. Ministrstvi zdaj o tem nadaljujeta posvetovanja, odločitve o umiku vojakov pa na današnji seji vlade po včerajšnjih zatrjevanjih obrambnega ministra Karla Erjavca še ne bo. Za zdaj torej velja stari sklep vlade, da slovenski vojaki v teh dveh misijah sodelujejo.
Predsednika vlade Marjana Šarca pa je v zgodbi vznejevoljilo dejstvo, da je zadeva prišla v medije, še preden je o njih odločila vlada. Naši viri iz vlade sicer razkrivajo, da se je to zgodilo zaradi nezadovoljstva dela zaposlenih na obrambnem ministrstvu, ki so ob Erjavčevi odločitvi, da vojake z omenjenih dveh misij umakne, za pomoč zaprosili kolege ministrstva za zunanje zadeve.
Erjavec je tudi javno izrazil obžalovanje, da je Cerar to razkril, saj gre za »postopek zaupne narave«. Na zunanjem ministrstvu zavračajo očitke, da bi Cerar izdajal zaupne informacije, »saj je na poslansko vprašanje Mateja Tonina le potrdil, da so bili na ministrstvu obveščeni o aktualnih razmislekih glede sodelovanja pripadnikov Slovenske vojske v nekaterih mednarodnih operacijah.« Poudaril je, da v tem trenutku tega ne more komentirati in da bodo na podlagi temeljite analize v pristojnih ministrstvih pripravili stališča, ki jih bodo predstavili na seji vlade.
V Levici ocenjujejo, da je zaplet znova pokazal netransparentnost in neodgovornost odločanja o napotitvah vojakov v tujino. Včeraj so zato v parlamentarno proceduro vložili spremembo zakona o obrambi, s katero predlagajo, da o napotitvah Slovenske vojske v mednarodne vojaške operacije in o njenem sodelovanju v enotah Nata odloča parlament. Pričakujejo, da bo predlog dobil podporo, saj se je k takšni spremembi zakona zavezala tudi aktualna vlada s podpisom koalicijske pogodbe.
Takšno ureditev imajo tudi druge države, med drugim Češka, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Danska, pa tudi dve nevtralni državi, Švedska in Irska. »Predlagana sprememba bi odprla prostor za javno razpravo, hkrati pa bi morali poslanci in stranke prevzeti odgovornost za sprejete odločitve,« še ocenjujejo v Levici.
Največ pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske je trenutno sicer na misiji na Kosovu, tam jim je po dostopnih podatkih kar 236, sodelujejo pa v dvanajstih mirovnih operacijah in misijah, med drugim tudi v Iraku, kjer so z Nemci in Nizozemci sodelovali pri urjenju iraških vojakov. Trenutno je na podlagi ocene zaostrenih varnostnih razmer usposabljanje prekinjeno. Kot pravijo na obrambnem ministrstvu, slovenski kontingent ostaja v Iraku in nadaljuje svoje delovanje v sklopu preostalih nalog in zaščite sil. Usposabljanje pa se bo predvidoma nadaljevalo takoj po znižanju stopnje ogroženosti. Vrnitev vojakov zaradi trenutnih razmer ni predvidena.
Varnostne ocene, ki jih pripravljajo obveščevalne službe, so tajne, pravijo na obrambnem ministrstvu, zato ni mogoče izvedeti, kaj naj bi se v omenjenih dveh državah zgodilo oziroma kaj naše vojake na teh dveh misijah ogroža bolj kot običajno. Po naših informacijah iz virov ministrstva za obrambo in za zunanje zadeve je Slovenija v Mali – ne glede na nove varnostne ocene – v začetku minulega tedna poslala nov kontingent vojakov.
To se zdi nenavadno, posebno zato, ker je le dva dni kasneje zunanji minister Miro Cerar na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve razkril, da obrambno ministrstvo razmišlja o umiku slovenskih vojakov z misije EU v Maliju in iz mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu. Ministrstvi zdaj o tem nadaljujeta posvetovanja, odločitve o umiku vojakov pa na današnji seji vlade po včerajšnjih zatrjevanjih obrambnega ministra Karla Erjavca še ne bo. Za zdaj torej velja stari sklep vlade, da slovenski vojaki v teh dveh misijah sodelujejo.
348
pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske je na mednarodnih operacijah in misijah
pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske je na mednarodnih operacijah in misijah
Predsednika vlade Marjana Šarca pa je v zgodbi vznejevoljilo dejstvo, da je zadeva prišla v medije, še preden je o njih odločila vlada. Naši viri iz vlade sicer razkrivajo, da se je to zgodilo zaradi nezadovoljstva dela zaposlenih na obrambnem ministrstvu, ki so ob Erjavčevi odločitvi, da vojake z omenjenih dveh misij umakne, za pomoč zaprosili kolege ministrstva za zunanje zadeve.
Erjavec je tudi javno izrazil obžalovanje, da je Cerar to razkril, saj gre za »postopek zaupne narave«. Na zunanjem ministrstvu zavračajo očitke, da bi Cerar izdajal zaupne informacije, »saj je na poslansko vprašanje Mateja Tonina le potrdil, da so bili na ministrstvu obveščeni o aktualnih razmislekih glede sodelovanja pripadnikov Slovenske vojske v nekaterih mednarodnih operacijah.« Poudaril je, da v tem trenutku tega ne more komentirati in da bodo na podlagi temeljite analize v pristojnih ministrstvih pripravili stališča, ki jih bodo predstavili na seji vlade.
Ministrstvi se še usklajujeta o predlogu umika vojakov z dveh misij.
Miro Cerar zavrača očitke o izdaji zaupnih informacij.
Levica predlaga, da se odločanje prenese na državni zbor.
Miro Cerar zavrača očitke o izdaji zaupnih informacij.
Levica predlaga, da se odločanje prenese na državni zbor.
Neodgovorno in netransparentno
V Levici ocenjujejo, da je zaplet znova pokazal netransparentnost in neodgovornost odločanja o napotitvah vojakov v tujino. Včeraj so zato v parlamentarno proceduro vložili spremembo zakona o obrambi, s katero predlagajo, da o napotitvah Slovenske vojske v mednarodne vojaške operacije in o njenem sodelovanju v enotah Nata odloča parlament. Pričakujejo, da bo predlog dobil podporo, saj se je k takšni spremembi zakona zavezala tudi aktualna vlada s podpisom koalicijske pogodbe.
Takšno ureditev imajo tudi druge države, med drugim Češka, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Danska, pa tudi dve nevtralni državi, Švedska in Irska. »Predlagana sprememba bi odprla prostor za javno razpravo, hkrati pa bi morali poslanci in stranke prevzeti odgovornost za sprejete odločitve,« še ocenjujejo v Levici.
Največ pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske je trenutno sicer na misiji na Kosovu, tam jim je po dostopnih podatkih kar 236, sodelujejo pa v dvanajstih mirovnih operacijah in misijah, med drugim tudi v Iraku, kjer so z Nemci in Nizozemci sodelovali pri urjenju iraških vojakov. Trenutno je na podlagi ocene zaostrenih varnostnih razmer usposabljanje prekinjeno. Kot pravijo na obrambnem ministrstvu, slovenski kontingent ostaja v Iraku in nadaljuje svoje delovanje v sklopu preostalih nalog in zaščite sil. Usposabljanje pa se bo predvidoma nadaljevalo takoj po znižanju stopnje ogroženosti. Vrnitev vojakov zaradi trenutnih razmer ni predvidena.