V Sloveniji je približno 150.000 ljudi, katerih materni jezik ni slovenski. Mnogi med njimi ne znajo niti besedice slovensko ali ne obvladajo slovenskega jezika tekoče oziroma do potankosti. Med njimi je tudi okoli tristo prosilcev za azil, ekonomski migranti, tujci, ki pri nas odpirajo podjetja in so premožni, pa revni iz tretjih držav, ki iščejo delo. Pri zdravnikih, kjer je natančno sporazumevanje izredno pomembno za dobro in varno zdravljenje, je neznanje jezika velika ovira.
Kako lahko zdravniki sploh postavijo diagnozo in pomagajo bolnikom, če se z njimi ne morejo sporazumevati? Kako naj nekomu, ki ne govori slovensko in tudi angleško ne, zdravstveno osebje uspešno pomaga? Kako lahko bolniku pojasnijo terapijo? Bolnikov, ki ne znajo slovensko, je čedalje več. Zdravnica v zdravstvenem domu v Ljubljani, denimo, obravnava bolnike iz kar 17 držav. Nekateri med njimi ne znajo niti besedice slovensko niti angleško.
Od julija 2016 do januarja 2018 poteka projekt izdaje priročnika, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem. S 100.000 evri ga financirata Sklad za azil, migracije in vključevanje Evropske unije ter Ministrstvo za notranje zadeve RS v Sloveniji.
Bolnik me ne razume.
Anketa je tudi pokazala, da je bilo med bolniki, ki so jih zdravili, približno 12 odstotkov nepismenih. Zanje pride v poštev samo slikovno gradivo ali ustna navodila tolmača, če ga bolnik pripelje s seboj. Sestavljavci jezikovnega priročnika v sedmih tujih jezikih, ki je izšel te dni, so upoštevali tudi to in ga opremili s številnimi risbami. Zdravnici doc. dr. Erika Zelko in asist. Vesna Homar, obe nekaj časa vključeni v zdravljenje migrantov, prosilcev za azil in beguncev, zdaj pa sta vključeni v omenjeni projekt, pripovedujeta o izkušnjah slovenskih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev s tujimi pacienti.
Nerazumljivi klic na 112
Skupna značilnost vseh opisanih položajev je, da bolniki niso znali niti besedice slovensko ali angleško oziroma vsaj ne dovolj za uspešno sporazumevanje.
Prvi primer: »V azilnem domu je zdravnik pregledal pacienta, ki ga je v Grčiji operirala belgijska zdravnica, na poti do Slovenije pa se je zdravil v zdravstvenih sistemih vseh držav, skozi katere je potoval. V vsaki državi je dobil drugačno terapijo, s seboj pa ni imel nobene zdravstvene dokumentacije. Zdravnik je ugotovil, da ima kritično ishemijo stopala, in se vprašal, ali je to nujno stanje. Ali ga lahko pošlje v zdravstvene ustanove v Sloveniji? Migranti imajo namreč pravico le do nujne zdravstvene oskrbe, pravico do oskrbe imajo nosečnice in otroci ter osebe s posebnimi potrebami. Zdravnik se je v tem primeru odločil, da je stanje nujno, in ga napotil naprej.«
Drugi primer: »Na številko 112 smo dobili klic Ukrajinca, ki je povedal nekaj slabo razumljivega o svojem sopotniku v avtomobilu in odložil slušalko. S pomočjo policije smo našli lokacijo ob cesti, kjer je ležal 56-letni Ukrajinec, ki ni govoril ne slovensko ne angleško. Seveda smo ga zdravstveno oskrbeli. A on je potreboval še marsikaj drugega: nastanitev, socialno službo, denar, trajnejšo oskrbo ...«
Japonka na medenih
Zdravniki so vse obravnavali po najboljših močeh. Zagotovili so jim nujno pomoč, nujno zdravljenje in nujne reševalne prevoze, kot predvideva zakon. Ženske so upravičene do kontracepcije, celotne zdravstvene oskrbe v času nosečnosti in ob porodu. Kaj lahko naredi za tujca zobozdravnik? »Pride 28-letna Iranka z zobobolom. Pravico ima do nujne oskrbe. Zob ji zobozdravnik oskrbi, a potrebuje še več oskrbe, saj ima zob s kariesom še več, toda ne v nujnem stanju. Kako naj ji zobozdravnik pojasni, kje naj poišče izbranega zobozdravnika, kako se lahko vpiše k njemu, kako naj si uredi zavarovanje, kaj pomenijo doplačila v slovenskem zdravstvu, ko pa ne zna niti besedice slovensko?«
Ko se google zmoti
Kako premostiti vse to in zagotoviti tujim pacientom dobro zdravstveno oskrbo? Mnogi zdravniki in bolniki si pomagajo kar s prevajalnikom na googlu. A ta ni vedno najbolj natančen. Zdravnica, ki je pogledala, kako bi v arabskem jeziku predpisala bolniku, naj vzame tableto dvakrat na dan, pove, da je google prevedel, naj vzame kontracepcijo dvakrat na dan. Smejali so se, saj je bil nesporazum očiten. A kaj bi se zgodilo, če googlov nelogični prevod ne bi bil tako očiten in napake ne bi nihče opazil? Posledica bi lahko bila katastrofalna.
Pri nas je še odprto vprašanje, ali je zdravstveno osebje odškodninsko odgovorno ob morebitnem napačnem zdravljenju, ko pacientov ne razume. V ZDA je z obravnavo tujcev povezanih veliko odškodninskih tožb.
»Ljudje se zaradi različnih težav, na katere naletijo v okolju, zaradi nezadovoljstva, velikokrat zatečejo v bolezen. Ekonomski migranti so sicer v povprečju bolj zdravi kot splošna populacija, je pokazala raziskava, narejena v tujini. Šele v drugi generaciji se razlike v zdravju izenačijo,« je povedala Erika Zelko.
Otroci kot prevajalci
Priročnik v osmih jezikih
Pri projektu, katerega rezultat je osemjezični priročnik (sedem tujih jezikov in slovenščina), so sodelovali Filozofska fakulteta, Medicinska fakulteta in Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije. V štirih knjigah priročnika, ki je izšel v sedmih tujih jezikih in slovenščini, je približno tisoč najpogostejših fraz iz zdravstva. Na primer: »Imate zamašen nos? Kakšen je izcedek? Rumen? Zelen? Rjav? Krvav? Kdaj imate predviden datum poroda? Počakajte tukaj.«
Najpogostejše fraze so sestavili zdravniki in zdravstveniki, najprej so bile prevedene v angleški jezik, nato pa s pomočjo mediatorjev za posamezni jezik še v druge. V priročniku je albanski jezik celo v dveh različicah. Albancev je namreč v Sloveniji veliko, prihajajo pa z jezikovno različnih juga in severa. Ali so prevodi pravilni, so pregledali zdravniki iz posameznih držav. Enajst prevajalcev in deset nadzornikov je sestavilo priročnik v rekordno kratkem času – v enem mesecu. Priročnik vsakega jezika je izšel v 250 natisnjenih izvodih in je brezplačen. Brezplačno je na voljo tudi v obliki PDF.
Najboljši so tolmači