Tiskane izdaje
Od alarmantne analize onesnaženosti tal na poplavnih območjih ob Kotredeščici, ki je opozorila na čezmerne vsebnosti arzena v tleh in na veliko tveganje za zdravje ljudi, so minila že tri leta. Letos bi morali raziskavo razširiti na zagorske malčke, a se to očitno ne bo zgodilo.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen pravi, da zaradi premalo denarja iz državnega proračuna raziskave ne bodo mogli izvesti, ker za to niti nimajo dovolj kadra. Leta 2012 so bile ob Kotredeščici oporečne kar tri četrtine vzorcev z zemljišč, kjer pridelujejo zelenjavo in krmo za živino: v 20 je arzen presegel kritično, v 20 opozorilno, v šestih pa mejno vrednost. Letošnje analize pitne vode na dveh virih (Prvine, Rove) ne kažejo preseženi ravni arzena in antimona.
»NIJZ nima dovolj raziskovalcev za izvedbo ocene tveganja za zdravje otrok, izpostavljenih arzenu,« je za Delo dejala Tatjana Podbregar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Zagorje, ki se z NIJZ dogovarja o možnostih drugačnega financiranja. Zaradi alarmantnih rezultatov vzorčenj na 60 lokacijah je raziskave pripravljena sofinancirati tudi občina. Koliko bi raziskava o arzenu v telesih zagorskih triletnikov stala občinski proračun, v Zagorju niti približno ne morejo oceniti. Za primerjavo: monitoring organskih onesnaževal v vzorcih tal in živilih živalskega izvora bi po dostopnih podatkih tri zasavske občine stal dobrih 200.000 evrov. To je približno toliko, za kolikor je zaradi »zloglasnega« zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) iz državnega proračuna letos manj dobil NIJZ. Prikrajšani smo za 270.000 ali za deset zaposlitev, pravi Ivan Eržen. Za raziskave v Zagorju bi bila dovolj že ena.
Lani je imel NIJZ poleg 400 zaposlenih še 240 sodelavcev prek avtorskih in podjemnih pogodb, za dodatke k plačam pa so zaposlenim izplačali 355.000 evrov, minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na inštitutu zato odredil dodatni nadzor.
Pred petimi leti se je v dolini Kotredeščice zgodila ekološka katastrofa: v podivjani ujmi je potok na bregove nanosil 500 kubičnih metrov naplavin, v katerih so izmerili 2,5-krat presežene mejne vrednosti za arzen. Sanacija naplavin, ki jo je prevzel Arso, se je sprevrgla v državno sramoto. Analiza tal pod naplavinami pa je opozorila na alarmantno tveganje za zdravje. A okrog petsto ljudi s tega območja še po treh letih ne ve, koliko je njihovo zdravje ogroženo.
Raziskovalka Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in avtorica ocene tveganja za zdravje odraslih Zagorjanov leta 2013 Lucija Perharič je pripravila celo načrt poteka raziskave zagorskih malčkov: »Če bi bil denar, bi lahko vzorčili tudi popkovnično kri ob porodu, ker raven v tej dobro odseva odmerek, ki mu je bil izpostavljen zarodek,« pravi. A projekta ji ni uspelo zvrstiti v načrt NIJZ za 2015.
Iz sanacije državna sramota
Poznavalci ekološke katastrofe v dolini ob Kotredeščici so prepričani, da bi morala za tovrstne raziskave obstajati poseben interventni sklad na nacionalni ravni. Ne le zato, ker bi bili tako dobljeni rezultati bolj kredibilni in oprani vsakega suma, da gre morda za prikrojene rezultate, ki jih je plačala lokalna skupnost. Pravica do zdravega okolja je tudi ustavna pravica, prebivalcem na najbolj zastrupljenih območjih med Znojilami in Kotredežem pa grozi, da ne bodo nikoli izvedeli, kolikšne vsebnosti rakotvornih težkih kovin so se po ujmi 2010, v kateri je Kotredeščica na bregove odložila 500 kubičnih metrov strupenih naplavin, naložile vanje in v njihovo okolje ter kolikšno tveganje pomenijo za prihodnje rodove.
Dvomi o premajhnem proračunu NIJZ
Medtem pa vse bolj šepa tudi uradna razlaga o premajhnem proračunu NIJZ. Na vodilnega NIJZ Ivana Eržena letijo očitki, češ da ne obvladuje hišne prakse, po kateri imajo nekateri kronično povečan obseg dela in nadur. Zaradi teh naj bi NIJZ zmanjkalo za zaposlovanje mladih raziskovalcev. Eržen očitke zavrača, češ da NIJZ posluje skladno z delovnim in finančnim načrtom. O nadurah Eržen trdi, da so se od lani znižale za sedem odstotkov: »Pri mesečni bruto masi plač okrog 950.000 evrov smo izplačali v povprečju okrog 600 nadur, kar predstavlja 0,87 odstotka mase plač.«
Če Nevenka Ostanek iz Kotredeža takoj po ujmi ne bi postala pozorna na nenavadno, temno sivo barvo naplavin, ki je spominjala na zemljino iz opuščenega, a nikdar saniranega rudnika antimona Trojane-Znojile (antimon so nekdaj uporabljali za izdelavo črk za pisalne stroje), in jo na svoje stroške poslala v analizo na celjski Zavod za zdravstveno varstvo, ne bi najbrž nikoli izvedeli za povečane koncentracije strupov na kmetijskih in travnatih površinah, v vrtninah in krmi. Odstranjevanje zastrupljene zemlje se je sprevrglo v farso: decembra 2011, leto po ujmi, Arso še ni vedel, kam z njo, okoljski inšpektorji pa ne, kako ukrepati. Nazadnje je le odločil: da nima podlage za ukrepanje.
Petkilometrski rdeči alarm
Arso pa je po dobrem letu dni za kopice naplavin našel salamonsko rešitev: označil jih je za nenevaren odpadek in jih vgradil v sanirano strugo Kotredeščice. Da so tla kljub odvozu naplavin ostala močno onesnažena, je pokazala raziskava, ki jo je občina na Inštitutu za okolje in prostor v Celju naročila leta 2012. Najbolj so zastrupljena tla v Znojilah, v bližini vhoda v opuščeni rudnik antimona, oporečnih je bilo še 45 lokacij, zaradi česar so Zagorjani leta 2012 na petih kilometrih območja med Znojilami in Kotredežem razglasili »rdeči alarm«.
