Tiskane izdaje
Prvič v osmih letih svojega vodenja parka sem doživel, da je nekdo v tako občutljivi naravi odložil strupene odpadke. Gradbeni material, odslužene pralne stroje in celo stare avte ... nam večkrat pustijo in vse odstranimo takoj, ko izvemo zanje. Pri azbestu pa se je zapletlo.
Zakaj?
Manjšo količino razbitih azbestnih plošč je nekdo odložil na zemljišču, ki je v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in ima zakupnika. Predpisi zahtevajo, da je treba odlagališče prijaviti in dokumentirati, če povzročitelj ni znan, pa je za odpadke odgovoren lastnik zemljišča. Vsi postopki so bili sproženi, primer smo prijavili policiji in okoljski inšpekciji. Po naši intervenciji so odpadke zaščitili in sklad kmetijskih zemljišč nam je zagotovil, da bo še pred izdajo inšpekcijske odločbe poskrbel za odvoz. Pooblaščena organizacija za to očitno še ni dobila naročila sklada.
Kako hude so sicer težave s smetmi v parku?
Vsako leto jih je manj. To je posledica številnih čistilnih akcij, ki jih organiziramo večkrat na leto in delujejo ozaveščevalno. Vse več posameznikov samih odnaša tudi tuje smeti. Prinaša jih tudi burja ali močni valovi, torej narava. Ob naših obhodih čistimo tudi zaposleni nadzorniki parka. Poleg tega je vse več krajših počitnic in ekspresnih izletov. Ljudje tedaj najraje pridejo na hitrico v Strunjan, pogosto na žur. V hribih že vnaprej veš, da moraš nositi smeti s sabo. To logiko bi radi prenesli v parke ob morju, kjer je treba naravo še bolj varovati. Marsikdo se začudi, ko vidi klif nad Mesečevim zalivom, in reče: »Sploh nismo vedeli, da imamo v Sloveniji takšno morje.«
Imate ob obali še smetnjake?
Smetnjaki imajo nasprotni učinek, nikoli niso dovolj veliki. Zato si prizadevamo ozavestiti ljudi, da odnesejo smeti, ko gredo s plaže, in jih odložijo drugod v smetnjake. V Izoli so količino odpadkov merili, in ko so smetnjake odstranili, je bilo smeti naenkrat polovico manj.
Število obiskovalcev se je v teh letih bistveno povečalo.
Samo hotelski podjetji, ki poslujeta sredi parka – Hoteli Belvedere in Talaso Strunjan – imata več kot 300.000 prenočitev na sezono. V bližini Strunjana pa je še nekaj drugih hotelov. Po opravljenih meritvah pred tremi leti je strunjansko obalo v avgustovskih konicah v enem samem dnevu obiskalo tudi 5000 ljudi. Ocenjujemo, da v park na leto pride od 300.000 do 400.000 obiskovalcev, kar je izjemno veliko za dokaj majhen prostor.
Se torej približujete zgornji meji še sprejemljivega obiska?
Res je na meji. Zato si želimo, da bi vse obiskovalce ozavestili o posebnostih parka in kako naj se primerno vedejo v njem. Naš park je specifičen, ker je odprt in ga ne moremo zapirati. Drugi parki lahko zaračunajo vstopnino in imajo od velikega števila ljudi tudi nekaj prihodkov.
Ste naval že poskusili zajeziti?
Parka ne moremo zapreti, saj tukaj živijo ljudje. Smiselno je še bolj urejati kraj, da bodo domačini tako vsaj nekoliko poplačani od turizma. Če poletno gnečo razpršimo, če poskrbimo za več parkirišč, več dostopov, če obogatimo ponudbo, če jim omogočimo, da ne silijo vsi na isto mesto, isto plažo, lahko breme prerazporedimo. Zato z izolsko občino načrtujemo, da bi zunaj parka, na terasah pod Belvederjem, uredili prostor za piknike z igrali in igrišči, in prostor, od koder bi se s čolni s prozornim dnom, s kajaki ali supi ljudje podali proti Belim skalam. To bi delovalo kot razbremenilno območje.
Kaj pa dostopi?
Bolj bomo spodbujali pešačenje, kolesarjenje, dostope po morju, z jadralnimi deskami ... V projektu Adrion smo zastavili možnost poletnega ladijskega prevoza iz drugih obalnih krajev in postanke na dveh koncih zaščitene obale.
Mar ni uprava parka tista, ki bi morala skrbeti za prevoze v parku?
Nismo tako velik zavod, da bi lahko sami upravljali, denimo, električni vlakec. Imamo samo 140.000 evrov proračuna, od tega sami zaslužimo približno 50.000 evrov z vodenjem skupin in z upravljanjem privezov.
Potem ste zagotovo zainteresirani, da bi bilo privezov več?
Pred prenovo je bilo v izlivu Roje in v laguni Stjuža 90 privezov, zdaj jih je 100. Po ureditvi celotne brežine Roje bi jih lahko dodali še največ 30. Več jih prostor ne bi prenesel.
Hotelska podjetja imajo velike apetite po širitvi hotelskih zmogljivosti.
Krka je razgrnila razvojne načrte, vendar ne vemo, kje so obstali. Toda ureditev ribiških privezov ob prelivu lagune v morje je pokazala, kako lahko združimo več interesov – ribiške, lastnikov čolnov, lokalne skupnosti in nas, upravljavcev parka.
Je bila to največja investicija v parkovno infrastrukturo?
V osmih letih smo v park skupaj investirali približno pet milijonov evrov. Od tega približno polovico za ureditev brežin Roje, preostalo pa v prenovo dveh solinarskih hiš, nasipov, poti, mostov, privezov, lagune ... Poleg tega je za središče Strunjana več kot pol milijona evrov namenila še občina. Letos se bomo prijavili na več razpisov za približno 300.000 evrov projektov.
V preteklosti ste govorili o ureditvi sidrišč za barke. Kam je izpuhtela zamisel?
Tega projekta nam še ni uspelo izpeljati, ker je velik zalogaj, ki bi zahteval preveč dela z naše upravljavske plati. Veliko raje bi poskrbeli za približno 30 nedovoljenih privezov v morju pred gostiščem Lambada. Morsko dno je nekoliko obvaroval tudi ukrep Uprave RS za pomorstvo, ki je omejila sidranje čolnov, ki priplujejo na kopalni dan, na najmanj 150 metrov od obale. Tako so ločili plovila od kopalcev in razbremenili pritisk na najbolj občutljiv plitvejši del morja.
Kako gledajo domačini na omejitve v parku in na vse večje število turistov?
Na začetku je bilo veliko dvomov in nezadovoljstva, danes dobivamo od krajanov zelo pozitivne odzive. V sortno listo smo pred kratkim registrirali dve stari avtohtoni strunjanski sorti jagod – veliko fragolo in manjšo fragolo, ki je podobna gozdnim. Letos bomo vzpostavili matični nasad, iz katerega bodo domačini dobili brezplačne sadike za gojenje na strunjanskih vrtovih. V Strunjanu bo spet dišalo po jagodah,
Ministrstvo je po najinem pogovoru objavilo razpis za nov direktorski mandat. Ob vsakem takšnem razpisu zabrbota v političnih kadrovskih kuhinjah. Vas to skrbi?
Obe občini in krajevna skupnost so mi že dale podporo, tudi svet zavoda in strokovni svet bosta dodala mnenje. V konkurenci naj izberejo najprimernejšega kandidata! Na koncu pa odloči vlada.
