Tiskane izdaje
Špela je ena tistih redkih srečnic, ki so dva tedna po diplomi že dobile zaposlitev. Bila je študentka visoke šole za zdravstvo, smer babištvo, in prek zasavske štipendijske sheme tudi štipendistka Splošne bolnišnice Trbovlje, kjer se je leta 2007 zaposlila. »Štipendija je bila super,« pravi Špela, ki po desetih letih še vedno pomaga na svet otrokom v SBT.
Več sto kadrovskih štipendistov je imelo manj srečno roko z regijsko shemo za šolsko leto 2016/2017, saj je država s sofinanciranjem zamujala skoraj eno leto. Letos »napake« ni ponovila in razvojne agencije so te dni delodajalce že pozvale, naj prijavijo potrebe po kadrovskih štipendijah za šolsko oziroma študijsko leto 2017/2018. Da so štipendije zlasti v kadrovsko, strokovno in tudi sicer podhranjeni Zasavski regiji dobrodošel instrument, dokazujejo številke: štipendistov je bilo doslej v povprečju vsako leto dvajset, delodajalcev pa slabih deset; povprečna štipendija je znašala okrog 280 evrov.
»Nakazila so bila redna. Med študijem sem tudi delala, tako da sem s štipendijo plačala vse stroške pa še nekaj malega mi je ostalo,« se štipendijskih let spominja Špela. Bistvo štipendije po njenem ni bilo toliko v višini kot v motivaciji, da čim prej in s čim boljšimi ocenami konča študij, ter v možnosti dobiti delo takoj po diplomi: »Takrat se nisem zavedala, kakšen luksuz je, da te služba kar čaka.«
Po podatkih Tjaše Polc, strokovne sodelavke Regionalne razvojne agencije Zasavje za človeške vire, približno 80 odstotkov zasavskih delodajalcev, ki izplačujejo kadrovske štipendije, prihaja iz gospodarstva, petina iz javnega sektorja pa predvsem iz zdravstva. Trend se nadaljuje tudi v šolskem/študijskem letu 2016/17. Potrebe po kadrovskih štipendijah je oddalo devet zasavskih delodajalcev, od teh osem gospodarskih (Eti Elektroelement in Eti Proplast, Bartec, Strip's, Chipolo, Kalmer, Kovit in Steklarna Hrastnik) ter ZD Trbovlje.
Zajeziti beg možganov iz regij
Največ štipendistov se je v preteklosti v Zasavju izobraževalo na področju strojništva, elektrotehnike, mehatronike in oblikovanja kovin, med stalnimi razpisovalci štipendij pa so bila zlasti srednja in velika podjetja z dobro začrtano kadrovsko politiko. Primeri dobre prakse so uspešna podjetja, kot so Steklarna Hrastnik in zagorska ETI Elektroelement ter Bartec varnost. Polčeva pa opaža, da se vse pogosteje vključujejo tudi mala podjetja: »Instrument regijske sheme kadrovskih štipendij prepoznavajo kot uspešno spodbudo pri načrtovanju zaposlovanja mladih.«
Sandi Grm, lastnik trboveljskega Kovita, pozdravlja shemo, saj pravi, da je težko najti kadre, ki jih potrebuje: strojnike, strojne tehnike in inženirje. V Kovitu so zaposleni že trije nekdanji štipendisti, še tri štipendirajo. »In pričakujemo, da bodo pri nas tudi ostali,« poudari Grm.
»Najbolje se štipendijska politika izvaja pri delodajalcih, ki imajo oblikovan profil kandidata za štipendista, ki ga bodo po koncu izobraževanja tudi zaposlili,« ugotavlja Tjaša Polc.
Po pogodbi o štipendiranju mora štipendist vsako leto opraviti 160 ur delovne prakse, delodajalec pa ga mora za najmanj leto dni za polni čas zaposliti v enem mesecu od zaključka izobraževanja. Polčeva pravi: »Namen regijskih shem je tudi zajezitev bega možganov iz regij, poklicno usmerjanje mladih, odpravljanje strukturne brezposelnosti, reguliranje ponudbe in povpraševanja ...«
Rezultati javnega razpisa za sofinanciranje kadrovskih štipendij 2016-2022 bodo znani najkasneje do konca marca.
