Tiskane izdaje
Ljubljana – Na koncu leta smo pripravili pregled stanja, v katerem se je po letih vsesplošne krize znašla Slovenija. Zlasti demografski socialni podatki ne obetajo veliko.
Zavod za zaposlovanje, denimo, ugotavlja 12,1-odstotno povečanje števila brezposelnih glede na isto obdobje lani. Zdaj jih je brez dela več kot 122.000, prostih delovnih mest pa je na zavodu le 759.
Pomenljivo je tudi, da število diplomantov med brezposelnimi narašča. Če jih je bilo še pred šestimi leti dobrih šest tisoč, jih je danes že skoraj 20.000. Med njimi je največ, 40 odstotkov, ekonomistov in pravnikov.
Da kriza še kar trka na domača vrata, se pozna tudi pri obsegu varčevanja, pri katerem je bila Slovenija včasih med vodilnimi v Evropi. Danes je primat prevzela Nemčija, Slovenija pa je na sedmem mestu.
In da so časi res težki, pritrjuje tudi sociologinja Mateja Ratej, a dodaja, da je bilo življenje vedno težko. »Težko je bilo tudi mariborski mladenki, ki je šla v dvajsetih letih 20. stoletja za služkinjo v Zagreb in se od tam vrnila noseča.
Ko je rodila, je otroka oddala materi, čez nekaj mesecev pa ga je, ker je mati zbolela, vrgla v Dravo. Obsojena je bila na smrt. Danes je mladini težko, a predvsem zato, ker je pomehkužena, je del vzrokov za težave, ki pestijo Slovenijo, nakazala Ratejeva.
