V resoluciji strategije za Jadran so postavljene smernice za pogajanja o skupnem načrtu razvoja in varovanja tega območja. S tem naj bi Slovenija, Hrvaška in Italija med drugim jasno določile, kje in kako se lahko postavijo okoljsko občutljivi objekti.
Ti. Kr./STA
Ljubljana - V resoluciji strategije za Jadran so postavljene smernice za pogajanja o skupnem načrtu razvoja in varovanja tega območja. S tem naj bi Slovenija, Hrvaška in Italija med drugim jasno določile, kje in kako se lahko postavijo okoljsko občutljivi objekti, so poudarili koalicijski poslanci.
Obstaja že strategija za Baltsko morje, s podobno logiko bo treba oblikovati tudi strategijo za Jadran, je poudaril Luka Juri (SD). Ob tem je izpostavil, da Jadran predstavlja okoljsko zelo občutljivo območje in da so s to občutljivostjo povezani tudi plinski terminali.
"Strategija bo jasno določala, kje in kako se lahko postavljajo objekti, kot so npr. plinski terminali. Dokler ni celovitega pristopa, želimo z resolucijo doseči tudi to, da se zgodba o plinskih terminalih v Sloveniji do oblikovanja strategije zapre," je še izpostavil Luka Juri.
Strategijo naj bi po pričakovanju podpisnikov resolucije podpisale Italija, Slovenija in Hrvaška. S sprejemom strategije naj bi obenem oblikovali območja, kjer je varno in ni okoljsko sporno graditi določene gradnje, med drugim tudi plinske terminale.
"Želimo si tak razvoj severnega Jadrana, ki ne bo prejudiciral kakovosti obal, morja in življenja prebivalcev ob obalah," je pojasnil Franco Juri (Zares). Ta resolucija je po njegovem mnenju pravi poudarek na pomorsko usmerjenost Slovenije in pričakovanje, da bodo vse tri države, ki si delijo severni Jadran, prispevale k upravljanju skupnega morja, na način, ki ne bo bremenil sedanjega in bodočega prebivalstva.
Resolucija predlaga vladi konkretna dejanja, med njimi tudi predvsem skupno razglasitev severnega Jadrana za zavarovano območje. "Pomembno je, da zakoličimo nasprotovanje do tistih objektov, ki ne sodijo v zaprta in plitva morja ob gosto naseljenih obalah. To so po našem mnenju plinski terminali, ki grozijo kakovosti naše in sosednjih obal," je še dejal Franco Juri.
Resolucija je po mnenju Boruta Sajovica (LDS) pobuda za razvojno in ekološko prihodnost Jadrana. "Želimo, da se tri države sporazumno dogovorijo, kako bomo za del skupnega morja poskrbeli kot dober gospodar," je dodal.
Kot je izpostavil Franc Žnidaršič (DeSUS), je namen resolucije ohraniti morje, poenotiti odgovornost in jo dvigniti na višjo raven za ravnanje s tem prostorom. "Skupna strategija bi lažje nasprotovala posameznim interesom, ki bi poskušali vdreti v občutljiv ekosistem brez razmisleka o dolgoročnih posledicah," je menil.
Predlog resolucije so omenjeni poslanci v obravnavo v DZ vložili 12. oktobra.