Tiskane izdaje
Ljubljana − V zadnjih 12 letih se je 2767 ljudi odločilo, da bodo svoje telo po smrti darovali za študijske namene. V tem obdobju je bilo na ljubljanski inštitut za anatomijo pripeljanih 567 trupel. Novih izjav o darovanju ne bodo sprejemali še pet let.
Število izjav o darovanju telesa po smrti se je skokovito povečalo leta 2014, ko jih je bilo podpisanih kar 537. V letih pred tem je bilo povprečno število izjav za več kot polovico manjše.
Na porast je leta 2014 vplivala zakonodajna novost, ki je določala, da pogrebnina in posmrtnina nista univerzalni pravici, ki ju izplačuje zdravstvena blagajna, ampak so do njiju upravičeni le socialno šibkejši. Ljudje so se začeli takrat visokim stroškom pogreba izogibati tudi s podpisovanjem omenjenih izjav. Njihovo število je bilo še leta 2015 za 221 večje od povprečja v letih 2006−2013. Potem pa so na inštitutu za anatomijo, ki deluje na ljubljanski medicinski fakulteti, prekinili skoraj šestdesetletno tradicijo sprejemanja izjav.
Omejene kapacitete
Inštitut ima trideset komor (v vsaki je šest kadi) s fiksacijsko tekočino: polovica jih je zapolnjenih z zbirko anatomskih preparatov za laboratorijske vaje študentov, preostali prostor pa je zaseden s telesi (ali njihovimi deli). Trupel darovalcev je tam približno sedemdeset. Poleg tega imajo v zamrzovalni sobi sedem zamrzovalnih skrinj, kjer lahko hranijo dvanajst sveže zamrznjenih teles.
Odtajano telo je za delo skoraj enako, kot če bi bilo živo. Na medicinski fakulteti so pojasnili, da število shranjenih teles presega potrebe študijskega procesa in raziskovalnega dela. Ocenjujejo, da bodo nove izjave darovalcev sprejemali čez približno pet let: »Študijski proces zaradi nesprejemanja novih trupel ne bo okrnjen. Izvedba pouka je glede na razpoložljivost anatomskega materiala v celoti zagotovljena.« Za potrebe študija in raziskovanja so lani porabili 16 teles.
Nov pravilnik
Nadzorni mehanizmi, ki jih imajo vzpostavljene, zagotavljajo natančno in pregledno evidenco vseh teles in njihovih delov. »S telesi se ukvarjajo le za to pooblaščene ter posebej usposobljene in odgovorne osebe, zaposlene na inštitutu. Ta ima urejeno tudi tehnično varovanje. Tako je onemogočena kakršnakoli odtujitev ali trgovanje z deli telesa,« so zapisali.
Konec leta 2015 je bilo nekdanjemu predstojniku inštituta Deanu Ravniku očitano, da je darovana trupla oziroma njihove dele prodajal brez soglasja fakultete, a z njenim logotipom. Ravnik je po 23-letnem vodenju inštituta prejel izredno odpoved delovnega razmerja, na inštitutu pa je bil sprejet pravilnik o sledljivosti teles darovalcev (in njihovih delov).
»Potreba za uvedbo sistema sledljivosti se je pokazala šele leta 2015, kar se je časovno ujemalo tako s povečevanjem števila teles darovalcev kot s sprejetjem mednarodnih standardov in smernic, ki urejajo sledljivost na področju anatomije,« so pojasnili na fakulteti in hkrati poudarili, da slovenska zakonodaja tega področja ne ureja.
S pravilnikom je zdaj zagotovljena zmožnost ugotavljanja položaja in identifikacije telesa darovalca ali njegovega dela na vsakem koraku − od sprejetja na inštitut do oddaje v upepelitev. V zadnjih dveh letih (do 22. decembra lani) je inštitut za stroške pogreba porabljenih teles plačal 21.000 evrov. »Po upepelitvi se pepel raztrese v predelu za anonimni raztros na Žalah,« so povedali.
Pomemben del učenja
In kako pomembno je učenje na pravih telesih za bodoče zdravnike? Nekdanji predstojnik Ravnik je nekaj mesecev pred odpustitvijo za Delo odgovoril, da so naši zdravniki zaradi tega bolje usposobljeni in da nam mnogi zavidajo, da imamo take možnosti: »Medicinski centri hočejo organizirati mednarodne šole, a nimajo teles. V vseh državah se ljudje namreč ne zapuščajo znanosti.«
Tujci se tako udeležujejo strokovnih srečanj, na katerih je inštitut za anatomijo soorganizator: »Inštitut sam ne prireja strokovnih srečanj, ampak le sodeluje s katedrami medicinske fakultete oziroma strokovnimi združenji, ki organizirajo strokovna srečanja,« so povedali na fakulteti.
