Kanalski vrtec onesnažen z živim srebrom, a ne zaradi Salonita

Deskle – Rezultati enoletnih okoljskih meritev v občini Kanal ob Soči so izpostavile onesnaženost tal osrednjega vrtca z živim srebrom, vendar odgovorni za to ne krivijo delovanje bližnjega Salonita Anhovo. Vsi drugi rezultati merjenj občino uvrščajo v slovensko povprečje, zato življenje v tem okolju ni ogroženo, smo slišali.

Občina je lani naročila merjenja o kakovosti zraka, zemljin v okolici vrtcev in šol ter vsebnosti kovin v živalih in živilih. Rezultate so včeraj predstavili z Agencije za okolje (Arso), Kmetijskega inštituta Slovenije in veterinarske fakultete. Ukrepati bo treba zaradi onesnaženih tal v vrtcu v Kanalu, inštitut pa je preiskoval tudi vsebnost težkih kovin v vrtcu v Desklah. Glede na ugotovitve strokovnjaki menijo, da stanje tal na obeh lokacijah ni dobro, saj kar 12 elementov presega vrednosti naravnih ozadij, od tega še posebno živo srebro, ki v kanalskem vrtcu presega naravne vrednosti tudi do 22-krat. »Tu lahko govorimo o onesnaženih tleh. Koncentracije niso velike, vendar je stanje slabo,« je poudaril raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Marjan Šinkovec.

Gradbeni odpadki, pesek iz Soče, rudarjenje

Njegov kolega Borut Vrščaj ni našel neposredne povezave med onesnaženjem in izpusti Salonita Anhovo. Pojasnil je, da je lahko kontaminacija tal posledica nanosa gradbenih odpadkov od drugod ali peska iz bližnje reke Soče, ki nosi posledice 500-letnega rudarjenja v idrijskem rudniku živega srebra. »Nočem špekulirati. Točkovna onesnaženja povzroča človek, medtem ko bi skozi dimnik onesnaževali bolj enakomerno,« je dodal. Inštitut zato občini predlaga takojšen odkop zemljine do pol metra, nasutje tampona, prekritja tal z geotekstilom in dodatnega nasutja z zemljo.

Veterinarska fakulteta je preiskovala živila živalskega izvora, kot so jajca, piščančje meso in divjadi. »Rezultati so me presenetili, saj nismo našli odstopanj od raziskav, ki smo jih delali na drugih koncih Slovenije. Rezultati so padli v povprečje ali pod povprečje. Prisotnost toksičnih kovin ni težava, ponekod jih niti nismo našli. Glede na težke kovine vzorci niso predstavljali problema in jih lahko ocenim kot varne vzorce,« je zatrdila Ksenija Šinigoj Gačnik.

Arso je meril prisotnost trdnih delcev PM 10 na štirih merilnih mestih ob čistilnih napravah v Kanalu in Desklah, v vasi Morsko nasproti Salonita in Kanalskem vrhu. »Koncentracija delcev je podobna kakor drugje na Primorskem, kjer se občasno pojavljajo preseganja dnevne mejne vrednosti. Teh preseganj pa ni več, kot je dovoljeno,« je dejala Janja Turšič z urada za stanje okolja. Koncentracije kovin v vzorcih so nizke, a dodaja: »Emisij na dimniku Salonita nismo merili, prav tako nismo merili vsebnost azbesta. Kar pa se tiče naših meritev, lahko rečem, da razlogov za zaskrbljenost ni. Toda ljudje so zaskrbljeni zaradi azbesta, ki se tukaj nahaja, ampak tega se ne more povezati z delovanjem podjetja v sedanjosti.«

»Rezultati nas ne presenečajo«

Član uprave Salonita Tomaž Vuk je bil s slišanim zadovoljen: »Rezultati so takšni kakor podatki, s katerimi že dalj časa razpolagamo. Zato nas rezultati tega merjenja ne presenečajo. Salonit bo v prihodnje komuniciral z vsemi, pozivamo pa, da diskusija temelji na podatkih in konstruktivnem dialogu, da bomo prišli do pravih odgovorov in ustvarili sožitje v skupnosti.« Vsaj za odtenek pomirjen je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Kanal ob Soči in aktivni član civilne iniciative Eko Anhovo in dolina Soče Ivan Križnič, ki pa v isti sapi opozarja, da dvom o meritvah še vedno obstaja. »Glavni problem je, da civilna iniciativa ali drugi občani niso sodelovali pri jemanju vzorcev, niti niso bili seznanjeni z lokacijami odvzemov vzorcev. Zato med občani obstaja dvom. Upam, da bomo v prihodnje znali stopiti skupaj. Popolnoma zadovoljni z rezultati tudi ne moremo biti, je pa korak naprej narejen.«