Tiskane izdaje
Bovec – Predstavniki gospodarskega ministrstva so si včeraj drugič ogledali obnovitvena dela na kaninskem smučišču. Čeprav je napredek očiten, je zelo negotovo, ali bodo delavci ujeli rok za dokončanje sanacije, predviden za silvestrovo. Vlagateljica, občina, in plačnik, ministrstvo, se bosta sestala in odločila, kako naprej.
Kakšni so mogoči scenariji glede na določila pogodbe, nam niso pojasnili. Ni pa izključeno, da se v najslabšem primeru dela celo ustavijo. »Po ogledu in poročilu se bomo odločili, kako naprej. Zagotovo pa bi bilo najslabše, če bi se projekt ustavil,« je opozoril Alojz Posedel z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, sicer skrbnik pogodbe med občino in ministrstvom.
Posedel je izvajalce pohvalil za opravljeno delo, vendar v isti sapi priznal, da je treba na zalogaj, ki jih še čaka, gledati realno: »V pogodbi so določila, kot so datum, obseg in dinamika del. To so zadeve, ki jih je treba glede na slabo vremensko napoved po pameti in podrobno preanalizirati. Če je 18. novembra tako lepo vreme, je to izjema, in ne pravilo. In če bo sneg, to ne bo višja sila, ampak realnost. To je treba upoštevati, kabine pa so na tleh, material je na poti, roki so pred vrati. Na podlagi tega bo treba sprejeti ustrezne odločitve.«
Rok je jasen
Obnova Kanina je vredna 5,9 milijona evrov, od tega je 3,8 milijona evropskega denarja iz pretekle finančne perspektive. Tega pa po pogodbi lahko koristi do konca decembra, ko je predviden konec sanacije vseh naprav na propadlem smučišču. »Glede črpanja evropskih sredstev je v Sloveniji vedno več tolmačenj, kdaj je končni datum. Zagotovo pa je za ta projekt 31. december,« je bil jasen Posedel. »Zadeve niso tako 'zabetonirane', da bi danes kategorično rekli, če se roka ne bo ujelo, je zadeva končana in propade. Je pa po drugi strani še bolj res, da s porabo evropskih sredstev zagotovo ne gre špekulirati, ne gre pošiljati račune za dela, ki niso narejena, ali obljubljati nerealno. Določila pogodbe so bila jasna že pred podpisom. Vsi, ki so bili v to vpleteni, so bili s tem seznanjeni, tudi z vremenskimi razmerami in z delom, zato je pač treba današnja dejstva ponovno proučiti.«
Z odkritimi kartami,
Projekt obnove Kanina po naših informacijah na gospodarskem ministrstvu nima enotne podpore. »Ponavljam, da je interes, da se ta projekt naredi,« zatrjuje Posedel. »Smučišče je za dolino je življenjskega pomena, zato se je treba z odkritimi kartami tudi lotiti tega projekta, ne pa s figami v žepu. In če je kdo na ministrstvu, ki mogoče ima fige v žepu, je prav, da jih da čim prej ven. Zadeva pa je takšna, da zahteva premislek, ki bo narejen na podlagi tega ogleda.«
»Od prodaje vozovnic se ne da preživeti«
Po dolgi in uspešni poletni sezoni so slovenski žičničarji pripravljeni na zimsko sezono in se veselijo ugodne vremenske napovedi. Nadejajo se ugodnih vremenskih razmer, saj bi prve naprave ob ugodnih snežnih razmerah na smučiščih lahko pognali že konec tega meseca ali na začetku decembra.
Novih žičniških naprav na slovenskih smučiščih to zimo ne bo, saj se žičničarji še vedno otepajo finančnih težav, ki pa jih, kot je dejal Ernest Kovač, predsednik Združenja žičničarjev Slovenije, sami ne morejo rešiti, saj se »samo od prodaje vozovnic ne da preživeti«. Izpostavil je primer Kanina, ki do začetka letošnje sezone ne bo pripravljen, in opozaril, da je zaradi nedelujočega smučišča turizem na Bovškem utrpel največ škode, ki je ne bo mogoče povrniti.
Kovač se zavzema, da bi žičniška podjetja širila ponudbo (kolesarski parki, gostinstvo, turizem) čez vse leto, hkrati pa predlaga, da bi država in lokalne skupnosti po zgledih iz tujine žičnice prepoznale – podobno kot športne dvorane, kulturne domove – kot javno infrakstrukturo, kot nekakšne »telovadnice na prostem«.
Pred letošnjo sezono so pripravili skupno sezonsko (družinsko in individualno) vozovnico, za tuje turiste so začeli prodajati enotno (dvodnevno do sedemdnevno) vozovnico, ki velja na vseh smučiščih. »Slovenijo je treba prodajati kot enotno smučarsko destinacijo,« je dejal Marjan Čuk, predsednik gorskih centrov Slovenije, ki pravi, da se je po ponovni oživitvi samostojne Slovenske turistične organizacije (STO) spet okrepilo sodelovanje s smučišči.
Na Krvavcu iščejo investitorja, ki bi vložil v nov hotel, saj je premalo postelj na smučišču za Krvavec velika težava, je povedal Srečko Retuznik, direktor RTC Krvavec. Z novim hotelom bi bilo več stacionarnih gostov na smučišču, povečali bi število prepeljanih smučarjev in prihodke, s čimer bi v prihodnjih letih dobili večji investicijski potencial za posodobitve, še meni.
V Kranjski Gori pripravljajo dokumentacijo za gradnjo gondole na vrh Vitranca, Klavdija Gomboc iz RTC Kranjska Gora pa priznava, da je neurejeno lastništvo (trije največji lastniki podjetja: GTC Kope, ŠC Pohorje in Rikom so v stečaju) velika ovira za investicije. Letos bo spet vozil smučarski avtobus, s katerim bodo povezali vse žičniške naprave, od Kranjske Gore do Podkorena in Planice.
Poleti so z nihalko na Vogel prepeljali rekordnih 101.000 potnikov, s čimer so se pred zimsko sezono otresli skrbi, je povedal Boštjan Mencinger, predsednik uprave Žičnic Vogel, ki ga je pred kratkim od KD kapitala kupilo podjetje avstralskega Slovenca Anthonyja Tomažina. Lastne nastanitvene kapacitete v kočah na Voglu so velika prednost: »Veliko lažje je tržiti smučišče s celovito ponudbo, še posebno na tujih trgih.«
