Kapital in spol

Enakopravnost spolov: Podobne plače, a z višino razlike rastejo, med najbogatejšimi žensk le za vzorec.

Objavljeno
08. marec 2015 16.42
imo/ura
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Vzorec, ki ga med branjem Managerjeve lestvice najpremožnejših opazimo že na prvi pogled, je nenavaden. Na seznamu se izmenjujejo pari in osebe moškega spola. Torej: zakonca Login, zakonca Doberšek, zakonca Rejc … in Sandi Češko, Joc Pečečnik, Zoltan Varga … Vzorec se enakomerno ponavlja tja do 60. mesta: zakoncema sledi moški milijonar, moškemu milijonarju pa družina z milijonskim premoženjem. Pa spet moški in potem par oziroma družina.

Šele okrog 60. mesta se zaporedje podre. Na 64. mestu namreč srečamo prvo milijonarko, ki na lestvici stoji sama, brez moža. Pod palcem naj bi imela slabih 20 milijonov evrov. Do stotega mesta potem najdemo še pet milijonark. Med prvimi stotimi je tretjina parov oziroma družin in šest žensk. Ekonomski kapital je v Sloveniji bodisi moški bodisi družinski.

Podatki Eurostata sicer kažejo, da je razlika v plači med moškimi in ženskami v Sloveniji najnižja v vsej Evropski uniji. Lestvice osebnega bogastva pa vendarle govorijo o bogatih moških ali bogatih družinah, zelo izjemoma pa na njih najdemo bogate ženske.

Svetovna lestvica bogatašev je nekoliko drugačna. Med prvimi desetimi globalnimi milijarderji sta dve ženski, Christy Walton in Liliane Bettencourt.

Christy Walton je med prvih deset globalnih bogatašev prišla kot vdova; njen pokojni mož je bil eden od dedičev ustanovitelja trgovske verige Walmart Sama Waltona.

Liliane Bettencourt je premoženje podedovala po očetu, ustanovitelju kozmetične korporacije L'Oreal. Dodati velja, da je nekatere zelo pomembne poslovne odločitve, ki so vplivali na njen sedanji status med prvo deseterico globalnih milijarderjev, potegnila sama.

Kulturni kapital

No, ni vse v denarju, obveznicah, delnicah in zlatih palicah. Obstajajo tudi druge oblike kapitala. Ko je francoski sociolog Pierre Bourdieu pred tridesetimi leti našteval različne oblike kapitala, je omenjal še kulturni in socialni kapital, v nadaljevanju pa je pisal še o političnem, juridičnem, informacijskem … kapitalu. Kako je s temi oblikami, če je optika opazovanja spol lastnika kapitala?

Kulturni kapital sestavljajo, med drugim, poklicne kvalifikacije lastnikov. Podatki za zadnje desetletje kažejo, da na slovenskih visokošolskih institucijah letno diplomira okrog 8000 žensk in 4500 moških. Številke sicer nekoliko nihajo, opazno pa je, da je med diplomanti občutno manj moških kot žensk. Nekoliko drugačne številke se na spletni strani Statističnega urada pokažejo, če poizvedujemo po doktoratih. Zadnje desetletje velja, da je med novimi doktorji znanosti dobra polovica moških in slaba polovica žensk. Leta 2012, ko so si bile številke najbolj podobne, je doktoriralo 235 moških in 233 žensk. Podobna razmerja veljajo tudi pri bolonjskem doktorskem študiju. Moških je za odtenek več. Vendar je leta 2012 po bolonjskem programu doktoriralo več žensk kot moških. Leta 2013 so bile številke obrnjene.

O čem govorijo številke, ko gre za poklicne kvalifikacije? Pomemben je trend. Če je sredi osemdesetih let diplomiralo približno enako število moških in žensk, je danes žensk z diplomo občutno več kot moških. Če je leta 1996 doktoriralo še enkrat več moških kot žensk, je danes številka skoraj izenačena. Če so poklicne kvalifikacije zadovoljiv pokazatelj kulturnega kapitala, bi lahko rekli, da je v »višjem srednjem« sloju lastnikov kulturnega kapitala občutno več žensk, v »zgornjem sloju« lastnikov kulturnega kapitala pa se bližamo situaciji, ko bodo odstotki izenačeni, čeprav je v tem trenutku moških več.

Po drugi strani pa je res, da so ženske z doktoratom plačane slabše od moških. Povprečna letna bruto plača doktorja znanosti je po podatkih Statističnega urada leta 2012 znašala 47 tisoč evrov bruto, doktorica znanosti pa je zaslužila 41 tisoč evrov. Primerjava z letom 2009 pove, da se razlika v tej kategoriji vendarle zmanjšuje.

Socialni kapital

Kaj pa socialni kapital? Socialni kapital je, če zelo poenostavimo, omrežje, ki ga lahko aktivira oseba za dosego nekega cilja. Večje kot je omrežje »zvez in poznanstev«, lažje oseba ali skupina doseže cilj. Bolj kot je omrežje gosto, višje cilje lahko doseže. Vendar profesor Nan Lin, raziskovalec omrežij z univerze Duke, opozarja, da cilji, ki si jih postavljajo osebe z visokim socialnim kapitalom, niso nujno isti. Cilji so lahko, če poenostavimo, sebični ali altruistični. Socialni kapital lahko posameznik uporabi za uspeh v poslovnem svetu ali za vodenje solidarnostne akcije. Tako voditelj korporacije kot voditelj gibanja za dostojno življenje imata zelo pomemben socialni kapital, množico zvez in poznanstev. Vendar bodo učinki visokega socialnega kapitala različni. Izvršni direktor korporacije bo svoje zveze uporabil za optimizacijo poslovanja in visoke delniške donose. Gibal se bo v krogih, kjer bo nabiral dragocene informacije ali kjer bo lahko spotoma prepričeval politično oblast, da parametri ekonomske politike niso dobri. Voditelj gibanja za pravičnejši svet bo socialni kapital uporabil za prepričevanje okolice, naj nekaj stori za nemočne.

Socialni kapital je težko merljiva kategorija. Ne moremo trditi, da je socialni kapital nekoga, ki vleče številne niti poslovnega sveta, večji od socialnega kapitala voditelja solidarnostnega gibanja. A zanima nas razmerje med spolom in kapitalom ter učinki socialnega kapitala. Ana Lukner, voditeljica gibanja Anina zvezdica, ali Anita Ogulin iz zveze prijateljev mladine, ki so ju bralke in bralci Dela v zadnjih letih izbrali za Delovo osebnost leta, nedvomno imata številne »zveze in poznanstva«. Najbrž sta te stike gradili sistematično. Tudi za akumulacijo socialnega kapitala je namreč potrebno trdo delo in poseben talent. A uporabljata jih za dosego drugačnih ciljev od lastnikov socialnega kapitala v poslovnem svetu.

Ana Lukner in Anita Ogulin še zdaleč nista edini. Že v osemdesetih letih so ženske v civilno-družbenih omrežjih igrale pomembno vlogo. Peticije proti usmerjenemu izobraževanju, enega prvih večjih protestov proti destruktivnim akcijam socialistične nomenklature, ne bi bilo brez sociologinje Nede Pagon. Peticije proti smrtni kazni ne bi bilo brez novinarke Alenke Puhar. Spomenka Hribar je bila v središču pobude za ukinitev člena 133 kazenskega zakona, ki je kratil svobodo govora, ter v središču pobude za narodno spravo.

Natančnejša analiza civilno-družbenih pobud v osemdesetih letih pokaže, da so bile ženske globoko vključene praktično v vse projekte, ki naj bi povečevali družbeno solidarnost in stopnjo demokracije. Z eno, pomenljivo izjemo: pisanje osnutkov ustave je bilo moško podjetje. Slovenski founding fathers, ustanovni očetje, k pisanju osnutkov ustave niso pripustili kolegic iz civilno-družbenih pobud. Danes bi to zbodlo v oči. Četrt stoletja nazaj ni. V prvi postavi ustavnega sodišča, izvoljeni po letu 1991, ni bilo nobene sodnice. Bilo je devet sodnikov. Prvo ustavno sodnico je nova država dobila leta 1998. Danes je na ustavnem sodišču pet sodnic.

Politični kapital je ena od oblik socialnega kapitala. In če pogledamo sezname, ugotovimo, da dve trdnjavi skozi vrata spuščata le moške. Prva trdnjava je funkcija predsednika parlamenta. Druga trdnjava je funkcija predsednika republike. Naslednje volitve so leta 2017.