Tiskane izdaje
Škocjan, Ljubljana – V škocjanski občini ugotavljajo, da njihov Gospodarsko tehnološki center (GTC), ki so ga komunalno opremili s pomočjo evropskega denarja, postaja spomenik. Ker na regionalni cesti Dobruška vas–Šentjernej še vedno ni krožišča, za katerega so protokol podpisali s prometnim ministrstvom, občina za tehnološki center ne more pridobiti investitorjev.
Dars je pred leti hitel graditi dolenjski avtocestni odsek Kronovo–Smednik. Leta 2006 sta škocjanska občina in ministrstvo za promet podpisala protokol za gradnjo krožišča, k čemur sta pristopila tudi Dars in Direkcija RS za ceste (DRSC). Zadnja v vlogi prihodnjega upravljavca rekonstruiranega odseka ceste s križiščem. Dve leti pozneje je Družba za državne ceste (DDC) pripravila sporazum o sofinanciranju gradnje krožišča, po katerem bi moral Dars za naložbo prispeval 819.000 evrov, razliko do končne cene 840.000 evrov pa škocjanska občina, ki jo je takrat vodil župan Anton Zupet. Julija istega leta je občino obiskal takratni prometni minister Radovan Žerjav in skupaj z županom Zupetom sta odkrila temeljni kamen ter nazdravila bližajoči se investiciji.
Britje norca in tožba
Vendar je računsko sodišče leta 2010 ugotovilo, da je bil protokol sklenjen v nasprotju z zakonom o javnih cestah.
Škocjanski župan Jože Kapler, ki je vodenje občine prevzel leta 2010, pravi, da ima počasi vsega dovolj, ker da iz njih brijejo norca in se samo izgovarjajo drug na drugega, kdo vse ni tisti, ki bi moral krožišče zgraditi. »Zahtevamo krožišče, investicijo pa naj plača DRSI ali Dars ali kdorkoli drug. Gre za posledice gradnje avtoceste, zaradi katere so uporabljali za prevoze lokalne ceste in uzurpirali okolje,« jezno pravi Kapler. Na občini so najeli izvedence, ki so ugotovili, da je Dars med gradnjo dolenjskega avtocestnega omrežja v okolje v njihovi občini odložil približno 35.000 kubičnih metrov materiala; tudi asfalt z nekdanje ceste bratstva in enotnosti. Takšna deponija gradbenih odpadkov se nahaja tudi pri naselju Štrit v bližine AC.
Župan pravi, da bodo vložili tožbo in sami začeli graditi krožišče, če ne bo kmalu sklenjen dogovor. Poleg tega napoveduje, da bodo zahtevali odvoz vsega materiala ali plačilo štirih milijonov evrov za delo in obrabo občinskih cest, če bo morala to namesto njih storiti občina.
Priključek lahko plačajo sami
Na DRSI (prej DRSC) pravijo, da nimajo odprtega proračunskega projekta, v okviru katerega bi imeli rezervirani denar za izvedbo naložbe, »saj gre za projekt, ki bi ga moral izvesti Dars«. Za krožišče je podjetje Dolenjska projektiva spomladi leta 2008 izdelalo izvedbeni projekt, soglasje zanj pa je izdal DRSC. Morebitnim investitorjem v GTC Škocjan na DRSI zdaj sporočajo, da ima vsak monžnost pridobiti soglasje za priključek na državno cesto, a mora skladno z zakonom o cestah naložbo plačati sam.
Na Darsu so za Delo povedali, da nimajo nobene pravne podlage za gradnjo krožišča, ter da je DRSI, skladno z zakonom o cestah, vzdrževalec državnih cest in tudi investitor za gradnjo krožišč. Na ministrstvu za infrastrukturo (prej za promet) pojasnjujejo, da so v zadnjem letu vložili »izjemne napore v iskanje možnosti za pozitivno rešitev problematike«. Poleg tega so povedali, da so v preteklosti potekali dogovori med državo, občino in Darsom.
