Kar 126.000 Slovencev brez osebnega zdravnika

Zdravniki preobremenjeni, pacienti nimajo kam. Poziv vladi, da takoj sprejme ukrepe za zaposlitev novih zdravnikov.

čet, 14.12.2017, 06:00

Ljubljana – Medtem ko je včeraj pozno popoldne svet UKC krivdno razrešil generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača, v štirih slovenskih mestih bolniki ne morejo najti prostega zdravnika.

»Spoštovani starši, od 1. oktobra do preklica ne sprejemamo novih pacientov zaradi prezasedenosti ambulante.« To je obvestilo, ki smo ga našli na spletni strani in na vhodnih vratih ene od pediatričnih ambulant. Če potrebujete osebnega zdravnika v Mariboru, Novi Gorici, Kranju in Kopru, je najti takega, ki ima prosto mesto za vpis, velika težava ali pa celo nemogoče. Vzrok? Zdravnikov je premalo, ljudi, ki jih potrebujejo, pa preveč. Brez osebnega zdravnika je tako že 126.000 Slovencev in Slovenk.

Sedem minut za pacienta

V Sloveniji je v osnovnem zdravstvu le 805 splošnih in družinskih zdravnikov ter 296 pediatrov. Že pred leti so izračunali, da ima zdravnik za vsakega pacienta povprečno zgolj sedem minut časa. Da bi lahko delali kakovostneje, bi morali imeti več časa, torej manj pacientov.


Leta 2013 je ministrstvo za zdravje sprejelo zavezo, da bo do leta 2018 v javni mreži 1281 družinskih zdravnikov in 408 pediatrov. Zdaj, tik pred novim letom 2018, še zdaleč niso dosegli tega števila.


Po novih normativih za kakovostnejše delo, sprejetih spomladi, ima vsak zdravnik lahko vpisanih povprečno 1200 pacientov, in ne več 2500. Ker ima večina že vpisnih preveč pacientov, nove odklanjajo. Pacienti, ki še nimajo svojega osebnega zdravnika, zato ponekod nimajo kam.


Kaj narediti, če v kraju, kjer živite, ni prostega zdravnika?

Poiskati ga je treba kje drugje, zdravstvena blagajna pa bo najbrž povrnila stroške prevozov do njega, svetuje Igor Muževič, družinski zdravnik in predsednik sindikata Praktik.um.

Več deset študij dokazuje, da je med ljudmi, ki nimajo zaupnega odnosa s svojim zdravnikom ali morajo zamenjati zdravnika ter s tem prekinejo dolgotrajen zaupen odnos, povprečno 30 odstotkov večja umrljivost, kot pri tistih, ki tak zaupen odnos imajo, je povedal Muževič.

Rešitev: nove zaposlitve zdravnikov

Predsedniki sedmih strokovnih zdravniških organizacij in profesorji so vlado včeraj pisno pozvali, naj takoj sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili varno in kakovostno zdravstveno oskrbo vsem prebivalcem Slovenije.
Administrativna prisila, da so zdravniki vse bolj obremenjeni in morajo delati tudi na več delovnih mestih hkrati, za paciente ni ustrezna, opozarjajo. Ni rešitev v dodatnem plačilu zdravnikov. Vlada mora takoj zagotoviti sredstva in zaposliti dodatne zdravnike povsod po Sloveniji. »V številnih slovenskih regijah so prisotne celo zelo sporne prakse, v katerih zdravnike razpisujejo na več delovnih mest hkrati, tudi na takšna, kjer je nujna brezhibna pozornost ter sprejemanje hipnih odločitev, od katerih je odvisno izboljšanje ali poslabšanje stanja pacienta,« so zapisali.

Muževič spomni, da je morala družinska zdravnica Nada Cesarec za pol leta v zapor, čeprav je tisti dan pregledala že 55 pacientov, nato pa ni mogla biti pri dveh hkrati in je eden umrl. Z ministrico Milojko Kolar Celarc je Muževič v imenu sindikata Pratik.um novembra lani, da bi se izognili težavam bolnikov in zdravnikov, podpisal sporazum z dvanajstimi točkami, a jih je ministrica vse po vrsti prekršila, je povedal včeraj.

Vse več napotitev k specialistom

Tudi zdravstvena blagajna (ZZZS) opozarja, da je nujno treba zaposliti več zdravnikov v osnovnem zdravstvu, za kar bi leta 2018 potrebovali dodatnih 16 milijonov evrov, ki jih ZZZS nima. Pričakuje jih iz državnega proračuna. Državna sekretarka Ana Medved je na včerajšnji novinarski konferenci sicer dejala, da bo ministrica vladi še letos predlagala, da dovoli nadaljevanje skrajševanja čakalnih vrst v bolnišnicah po novem letu, nič pa ni omenjala denarja za dodatne zaposlitve družinskih zdravnikov. Teh je kar 37 odstotkov manj, kot bi jih glede na potrebe prebivalcev potrebovali, pediatrov je za 27 odstotkov manj.

Prebivalci Slovenije precej pogosto obiskujejo zdravnike. Tako je bilo lani po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja 5,9 milijona obiskov pri družinskih zdravnikih in 1,7 milijona obiskov pri pediatrih (skupaj 7,6 milijona obiskov). Obiski v osnovnem zdravstvu se sicer ne povečujejo, povečalo pa se je število napotitev k specialistom na sekundarno raven (glej graf). Novembra letos je bilo izdanih kar 340.000 napotnic. Muževič je dejal, da v zadnjem času dosledno upoštevajo strokovno doktrino in paciente v večjem številu napotujejo k specialistom.

Prijavi sovražni govor