Tiskane izdaje
Portorož − Idealne razmere za enega težjih, a hkrati enega najlepših maratonov v regiji, so na cilj v Portorož včeraj zvabile 4400 tekačev iz 22 držav in več kot 10.000 gledalcev. Atleti so zmagoslavno pretekli ciljno črto in se predali trepljanju, predvsem pa izredno prijetnemu pomladnemu Portorožu. Že drugo leto zapored je zmagal Porečan Roberto Radojković.
Nekateri tekači so se pridušali, da je bil letos še težji, ker so predvsem na poti od Kopra proti Portorožu tekli proti vetru. Gostilničar sredi Portoroža se je že ob 14. uri (ko so nekateri še tekli) skupini gostov opravičil, da mu je zmanjkalo piva. Predsednik Borut Pahor se je na cilju pošalil: »Pohvaliti moram organizatorje, čeprav so nas prinesli okoli, ker je bil to tudi gorski tek in kros hkrati. Istra je prelepa, kdor je prišel, je samo užival.«
Eni so tekli bosi, drugi so na koncu pregreti veselo zaplavali v 14 stopinj mrzlem morju. Čeprav pravijo, da ima mediteranski značaj, je predvsem garaški, slikovit, pester in razgiban. Tekla sta dva olimpionika: zlata medalja na 10.000 metrov v Los Angelesu Alberto Cova je pohvalil spektakularno progo: »Vzponov nismo čutili, ker sem se ves čas pogovarjal z Giancarlom Mirando in gledal lepa dekleta.« Predsednik uprave Banke Koper Giancarlo Miranda: »Mislim, da je bil to najlepši maraton doslej in tokrat mi je šlo lažje, morda zaradi 'zajcev' in olimpijskih spremljevalcev.«
Zlata medalja v maratonu iz leta 1988 v Seulu Gelindo Bordin je trdil, da je raje tekel v nežnejši družbi. Veliki maratonec Bordin je v svojem življenju pretekel le 16 maratonov, toda 12 od teh je zmagal. V Seulu je dosegel čas 2 uri in 10 minut, v Bostonu 2 uri in 8 minut. Potem pa si je na barcelonskih olimpijskih igrah zaradi padca poškodoval kolena in končal kariero.
Odvetnik Aleksij Mužina iz Sv. Antona je tekel v družbi z najmlajšo tekačico, hčerko Nejo, ki je zlahka zmogla rekreativni 11-kilometrski krog. Mužina je dejal: »Za veliko večino ljudi je maraton muka in trpljenje. Zato bistveno raje tečem krajše in hitrejše proge. To je lep šport, v naravi, ni se ti treba nikomur prilagajati in ni treba veliko časa zanj.«
Najstarejši je bil Izolan Fabio Ivančič, ki pri 83 letih še teče dvakrat na teden: »Teči sem začel slučajno pri svojih 40. Počasi je prišlo v navado, navada v razvado, ta pa v zasvojenost in potem ne moreš nehati. Pretekel sem vsaj 30 polmaratonov. Letos pa bom verjetno moral nehati na organiziranih tekih, ker me bolijo kolena, toda zase bom še tekel.«
Medicinske ekipe so opravile 26 interevencij v svojem šotoru, pet tekačev so odstranili s trase, šest pa so jih odpeljali v izolsko bolnišnico. Vsi dobro okrevajo.
Maraton je prvi pretekel Robert Radojković (2 uri 42 min), drugi Mirko Janjatovič (2 uri 50) in tretji Danijel Hajdinjak (2 uri 52). Med ženskami pa je bila prva Simona Majdič Dolinar iz Ljubljane:» Lani sem bila peta, torej sem v svojem tretjem maratonu napredovala. Tekla sem bistveno lažje kot lani.« Druga je bila Sanja Brglez in tretja Katica Rumbočić iz Hrvaške.
***
Anders Forselius ima za seboj 155 maratonov, včasih skupaj z dvema pokojnikoma
Na tretjem Istrskem maratonu je bil med več tisoč zanimivimi tudi švedski novinar Anders Forselius iz kraja Ljusdal, ki piše za Runner's World Švedska in je s kolesom na poti od Aten do Ria de Janeira: »Lani sem začel s kolesom na olimpijskem stadionu v Atenah in že prekolesaril mimo Slovenije do Stockoholma, letel sem v ZDA in tekel nekaj maratonov. Letos februarja sem prekolesaril Japonsko in Korejo. Tekel sem maraton v Tokiu in pred tremi tedni maraton v Seulu. Potem sem spet priletel v Atene, kjer sem tekel maraton pred dvema tednoma, prekolesaril Italijo in pred enim tednom tekel maraton v Milanu. S kolesom sem prišel do Avstrije, kjer sem v bližini Innsbrucka pustil kolo, se z avtobusom in vlakom odpravil do Ljubljane in Portoroža.«
Kakšen je vaš cilj?
Rad bi dosegel rekord, da sem pretekel maratone v 100 različnih državah, Slovenija je moja 59. Leta 2011 in 2012 sem v 18 mesecih kolesaril po ZDA in tekel maraton v 50 zveznih državah. Ne bom prehitel tistih, ki so v enem letu pretekli 180 maratonov. Ugotovil sem, da mi ustreza en maraton na teden in 100 do 150 kilometrov s kolesom na dan. Kombinacija teka in kolesarjenja je idealna tudi za regeneracijo in počitek. Regeneriram se zelo hitro. Ponavadi tečem okoli štiri ure, danes sem prehlajen in sem tekel nekoliko počasneje, ker se želim prihraniti za bostonskega naslednji teden.
Najbolj zanimivi maratoni doslej?
Doslej sem pretekel 155 maratonov. Najljubši mi je v Chicagu, poleg tega še v New Yorku in Bostonu. To so izredno dobro pripravljeni teki in v New Yorku je vsaj dva do tri milijone vročih navijačev ob progi. Jaz lahko tečem na newyorškem, ker imam kot vodič švedskih maratoncev in novinar nekaj privilegijev. Prvi maraton sem tekel že pred 30 leti v Stockholmu pri svojih osemnajstih.
Se veliko pripravljate?
Niti ne. Ponavadi sovražim treninge, ker so dolgočasni. Toda ljubim vzdušje na štartu. Zdaj hodim naravnost na maratone.
Poročate o teh tekih za vaše časopise?
Veliko pišem o mestih in ljudeh, ki jih srečam. Ta del sveta je zame nadvse zanimiv, Slovenija in Ljubljana še posebej. V Ljubljani bi zlahka živel. Je kot Amsterdam s kanali, številnimi lokali, in poleg teh imate še gore v bližini, ki jih Amsterdam nima. Ko sem lani prikolesaril iz hrvaške Istre v Slovenijo, se mi je zazdelo, da sem prišel v drug svet: opazil sem, da ljudje veliko manj kadijo in neprimerno več kolesarijo.
Na poti pa marsikaj doživite.
V Kaliforniji sem pred leti srečal mater, ki ji je umrl 12-letni sin Alex Blackburn, v Montani pa vdovo, ki ji je umrl mož. Ko sta izvedeli, da toliko potujem, sta mi dali nekaj prahu pokojnikov in me prosili, če bi njun prah posipal po širnem svetu. Alexa sem od leta 2008 posipal že v vsaj 100 državah po svetu, tudi na maratonih. Tako potujem s pepelom dveh pokojnikoma v pepelu, pa naj se sliši še tako čudno.
