Ljubljana - Potem ko je okoljski minister Karl Erjavec na seji državnega zbora zbranim poslancem in predsedniku vlade na precejšnje presenečenje sporočil, da bo odstopil kar sam - še preden bi jim ga uspelo razrešiti z ministrskega položaja -, se zdaj o novi politični situaciji poraja kar nekaj vprašanj. Ali ne bi bilo bolj neoporečno, če bi Erjavec odstopil že prej, kakšne posledice ima to za stranko Desus, je to hud udarec zanjo? Ali bo Desus ostal vladna stranka ali se bo začel spogledovati z opozicijo? Poslanci Desusa so namreč za medije že izjavili, da je njihov sentiment do koalicije splahnel in da bo Desus odslej mislil »s svojo glavo«. O nastalih dilemah smo se pogovarjali s tremi analitiki slovenskega političnega prostora: Spomenko Hribar, Matejem Makarovičem in Vladom Miheljakom.
Da bi se Karl Erjavec za odstop moral odločiti že prej, meni Spomenka Hribar. »Že zdavnaj, ko so se pojavili prvi dokazi o nesmotrnem nakupu patrij in so bili odkriti prikrivanja in celo laži v zvezi s tem nakupom. Svoj odstop je lucidno manipulativno izvedel, tako da je spet 'junak'. In - če bi Desus vodili ljudje, ki jim dejansko gre za probleme upokojencev in socialno prizadetih ljudi, bi morali svojega predsednika zamenjati takoj zdaj oziroma že prej, saj ves čas predsednikovanja dela predvsem za svojo korist. Žal!« je bila ostra Hribarjeva, a se ni ozrla le na Erjavčevo volilno telo, temveč tudi na poslance Desusa: »Koristno bo, če bodo odslej mislili s svojo glavo, ker doslej so z Erjavčevo. Če ne, bi bili že opazili njegovo avtoritarno vodenje stranke, njegovo manipuliranje z njimi.« Da je več kot očitno, da si Erjavec ni želel oditi kot minister in da je do konca tehtal različne možnosti, pa presoja Matej Makarovič.
Desus nima volje za premik v opozicijo
Hribarjeva sicer meni, da Erjavčev odstop ne bo imel nobenih posledic, Desus pa da bo ostal v vladi. S tem se načeloma strinjata tudi Makarovič in Vlado Miheljak, ker da v stranki ni nikakršne volje za premik v opozicijo, saj sicer ne bi mogla izpolnjevati predvolilnih obljub svojim volivcem. Bosta pa s takšnim »izplenom« zgodbe po Makarovičevem mnenju koalicija in zlasti premier vedno znova pred težko nalogo: kako utemeljevati, zakaj so drugi ministri, v nasprotju z Erjavcem, še vedno deležni odpustkov za svoje napake?
Makarovič tudi pravi, da je Desus že zdaj imel v koaliciji daleč najmanjši vpliv, zdaj pa bo to še bistveno bolj izrazito. »To je resen udarec za stranko, saj s tem tako rekoč izgublja svojega političnega zastopnika v vladi. Ostajata ji samo precej obrobni minister brez listnice in minister Svetlik, ki pa s stranko nima nobene zveze,« nam je dejal Makarovič. Po takšnem zasuku so se na tehtnico torej več kot očitno postavile koalicijske moči - kolikšnega pomena je Desus za vlado, ki ima sicer tudi brez njih - resda tesno - večino. Hribarjeva meni, da zdaj ni primerno, da vlada vnaprej računa na glasove kogar koli - če predlogi zakonov, ki jih pošilja v parlament, niso domišljeni in v korist prebivalcem. »V tem primeru poslancem Desusa ne bi smeli šteti v slabo, če kakšnega vladnega predloga ne bodo podprli, prej v dobro. To velja za vse poslance,« nam je še dejala Hribarjeva. Da pa bi poslanci Desusa sami nalašč nasprotovali vladi, ne verjame. »In kaj bi imeli od tega? Upam, da se Erjavec ne bo šel 'povračilnih' ukrepov in tako vplival na poslance,« je dodala. Miheljak ni tako prepričan o tem. »Če ne bo dobil ustreznega položaja, bo zelo verjetno poskušal vplivati na stranko, da se umakne iz koalicije ali da ji nekako vsaj nagaja oziroma bolj 'premišljeno' ravna,« nam je dejal. Miheljak dopušča tudi možnost zamenjave Erjavca kot predsednika stranke.
Prvak populističnih nastopov
»Karla Erjavca po svoje vsi podcenjujemo, za populizem ima velik talent. Med njegovimi nastopi je bilo videti, kot da ne dojema realnosti in si pravzaprav koplje grob, a se je na koncu, ko je dramatično povedal vse, kar mu je ležalo na duši, in odstopil, izkazalo, da je iz te situacije izšel kot nekakšen zmagovalec,« je povedal Miheljak. Pri ljudeh, ki so njegovi potencialni volivci, je po njegovem mnenju zagotovo dosegel pozitivni učinek, ki ga nikakor ne bi, če bi že prej odstopil, kar bi bilo sicer, tako Miheljak, ustrezneje že z vidika politične higiene. »Ko ti premier kot mandatar, ki te je izbral, reče ne, potem je to ne, tu ni kaj izbirati.«
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela