Karticam zvestobe bo v lekarnah odklenkalo

Zakonodajne novosti na področju lekarništva, od uvedbe licenc in prostovoljnega članstva v zbornici do prepovedi vertikalnega povezovanja, so že v javni razpravi.

Thu, 24.03.2016, 08:00

Različne prakse, različne težave

Lekarne bodo pri nas po novem, ne glede na to, ali bodo delovale kot javni zdravstveni zavodi ali na podlagi koncesije (to bo mogoče podeliti za najmanj 15 in ne za več kot 30 let), smeli voditi le magistri farmacije.

Tovrstna regulativa v EU je precej različna. Kaj torej opravičuje tako dosledne zahteve glede izobrazbe? V nekaterih evropskih državah, kjer so to področje liberalizirali – na Češkem, Slovaškem, Poljskem in v državah bivše Jugoslavije –, imajo zdaj resne težave pri spoštovanju strokovnih meril. Te je namreč preglasil ekonomski interes, ki preveč površno upošteva skrb za varnost zavarovancev oziroma bolnikov pri zdravljenju z zdravili.

V razvitejših državah je položaj precej drugačen. V Avstriji so ključni izvajalci lekarniške dejavnosti lekarne in osebni zdravniki, ki imajo priročna zaloga zdravil. Vertikalne integracije so možne, vendar omejene. V zadnjem desetletju so v sosednji državi odprli nemalo novih lekarn – že 92,6 odstotka prebivalstva ima zagotovljen dostop do zdravil v roku desetih minut.

Na Finskem je izdaja zdravil na recept omejena na lekarne, ki so v 98-odstotnem deležu v zasebni lasti. Dve lekarni sta v lasti univerz. Horizontalne povezave lekarn in vertikalne integracije niso dovoljene.

Za Irsko pa velja, da je od nekdaj imela visoko liberaliziran farmacevtski sektor, zlasti na področju ustanavljanja lekarn in njihovega lastništva. Farmacevtske verige in vertikalne integracije so dovoljene.

Ljubljana - Skoraj četrt stoletja star zakon o lekarniški dejavnosti je preživet, poln nedodelanosti in lukenj, ki so jih nekateri izvajalci s pridom izkoriščali. Zdaj še veljavni dokument, spisan na manj straneh, kot imamo prstov na obeh rokah, bo nadomestila 134 strani obsegajoča novela, ki je že v javni razpravi - ta bo trajala do 15. aprila.

Slovenija je v evropskem prostoru med državami z najmanjšim številom lekarn. Novi zakon, ki predvideva sprotno izboljšanje lekarniške meže, zagotavlja tako imenovano brezšivno skrb - neprekinjeno oskrbo pacienta z zdravili in farmacevtskimi storitvami pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. Mreža lekarn bo morala biti po državi enakomerno razprostranjena, da bo ljudem ne glede na to, kje živijo, zagotovila primerljivo dostopnost - tudi zato, da ne bi vseh novih lekarn odpirali v sklopu trgovskih centrov. Lekarna mora »zajeti« 6000 prebivalcev, minimalna oddaljenost med lekarnami je 400 metrov v mestih, zunaj mesta pa pet kilometrov.

Lekarniška dejavnost je sestavni del zdravstvene dejavnosti, zato lekarne ne bo smel voditi kdorkoli, ampak le magister farmacije. Ta bo po novem po končanem izobraževanju in šestmesečnem uvajalnem obdobju pri lekarniški zbornici - članstvo v njej bo prostovoljno - dobil licenco. To dovoljenje za opravljanje lekarniškega poklica bo treba obnoviti vsakih sedem let - tako kot velja v številnih drugih poklicih, tudi zdravniškem.

Sicer pa bo ta javna listina onemogočila prakso, po kateri je zdaj v Sloveniji lekarniško dejavnost lahko opravljal tudi lekarniški farmacevt iz tujine, čeprav je v matični državi izgubil licenco. »Tega doslej preprosto nismo mogli prepovedati, ker to področje ni bilo ustrezno urejeno,« pojasnjuje predsednik lekarniške zbornice in eden od avtorjev novega zakona Milan Golub.

Konec ribarjenja v kalnem

Zakon ukinja kar nekaj možnosti za ribarjenje v kalnem, ki ga je dopuščala preveč ohlapna zakonodaja. Med drugim bo odklenkalo karticam zvestobe. Praksa, kakršno so, denimo, s kartico in nabiranjem »jabolk zvestobe« uvedle Lekarne Ljubljana, ne bo več dovoljena. Golub zagotavlja, da bo vsakršno pospeševanje prodaje oziroma spodbujanje kupovanja zdravil in izdelkov, namenjenih uživanju v podporo zdravju, na primer s količinskimi popusti, strogo prepovedano: »Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in paciente je treba zaščititi, navsezadnje nemalokrat tudi pred njimi samimi.«

Tudi občine bodo potegnile kratko, saj prekanaliziranje presežkov lekarn v občinske proračune ne bo več mogoče. Lekarne bodo zdaj ta sredstva lahko porabile za razvoj lekarniške dejavnosti, kajti, kot opozarja Golub: »V zadnjih letih smo zagotovili kopico novih storitev, zato so izvajalci bolj obremenjeni, več pa je tudi možnosti za napake, česar si, jasno, nihče ne želi.« Da bi napake učinkovito preprečevali, so v sklopu lekarniške zbornice že leta 2012 sprejeli standarde kakovosti; po novem bo njihovo izvajanje, skupaj z vodenjem protokolov, po besedah predsednika zbornice obvezno.

Predlog zakona onemogoča tudi vertikalno povezovanje med izvajalci lekarniške dejavnosti in farmacevtskimi podjetji oziroma veledrogerijami; v primeru kršitve izvajalec lekarniške dejavnosti dovoljenja za promet z zdravili ne bi dobil oziroma bi ga izgubil. Novost je tudi nadzor na področju galenskih zdravil, ki ga bo opravljala javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

Preveč zdravil naenkrat

Pri nas je polifarmacija, sočasno jemanje več zdravil, velik problem - leta 2014 je 199.011 Slovencev jemalo več kot pet različnih zdravil oziroma zdravilnih učinkovin (leta 2013 196.882), kar 22.708 pa jih je redno jemalo več kot deset zdravil (leta 2013 22.162). Tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc meni, da »mora Slovenija na tem področju še veliko postoriti«. Med drugim bo zaživel farmakoterapijski pregled, pristop, ki se je na pilotni ravni že pokazal za izvrstno rešitev predvsem za konkretnega zavarovanca oziroma bolnika, pa tudi za sistem. Za to bodo skrbeli specialisti lekarniške in klinične farmacije, ki bodo postali enakovredni partnerji zdravnikov.

Prijavi sovražni govor