Tiskane izdaje
Slovenija je v evropskem prostoru med državami z najmanjšim številom lekarn. Novi zakon, ki predvideva sprotno izboljšanje lekarniške meže, zagotavlja tako imenovano brezšivno skrb - neprekinjeno oskrbo pacienta z zdravili in farmacevtskimi storitvami pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. Mreža lekarn bo morala biti po državi enakomerno razprostranjena, da bo ljudem ne glede na to, kje živijo, zagotovila primerljivo dostopnost - tudi zato, da ne bi vseh novih lekarn odpirali v sklopu trgovskih centrov. Lekarna mora »zajeti« 6000 prebivalcev, minimalna oddaljenost med lekarnami je 400 metrov v mestih, zunaj mesta pa pet kilometrov.
Lekarniška dejavnost je sestavni del zdravstvene dejavnosti, zato lekarne ne bo smel voditi kdorkoli, ampak le magister farmacije. Ta bo po novem po končanem izobraževanju in šestmesečnem uvajalnem obdobju pri lekarniški zbornici - članstvo v njej bo prostovoljno - dobil licenco. To dovoljenje za opravljanje lekarniškega poklica bo treba obnoviti vsakih sedem let - tako kot velja v številnih drugih poklicih, tudi zdravniškem.
Sicer pa bo ta javna listina onemogočila prakso, po kateri je zdaj v Sloveniji lekarniško dejavnost lahko opravljal tudi lekarniški farmacevt iz tujine, čeprav je v matični državi izgubil licenco. »Tega doslej preprosto nismo mogli prepovedati, ker to področje ni bilo ustrezno urejeno,« pojasnjuje predsednik lekarniške zbornice in eden od avtorjev novega zakona Milan Golub.
Konec ribarjenja v kalnem
Zakon ukinja kar nekaj možnosti za ribarjenje v kalnem, ki ga je dopuščala preveč ohlapna zakonodaja. Med drugim bo odklenkalo karticam zvestobe. Praksa, kakršno so, denimo, s kartico in nabiranjem »jabolk zvestobe« uvedle Lekarne Ljubljana, ne bo več dovoljena. Golub zagotavlja, da bo vsakršno pospeševanje prodaje oziroma spodbujanje kupovanja zdravil in izdelkov, namenjenih uživanju v podporo zdravju, na primer s količinskimi popusti, strogo prepovedano: »Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in paciente je treba zaščititi, navsezadnje nemalokrat tudi pred njimi samimi.«
Tudi občine bodo potegnile kratko, saj prekanaliziranje presežkov lekarn v občinske proračune ne bo več mogoče. Lekarne bodo zdaj ta sredstva lahko porabile za razvoj lekarniške dejavnosti, kajti, kot opozarja Golub: »V zadnjih letih smo zagotovili kopico novih storitev, zato so izvajalci bolj obremenjeni, več pa je tudi možnosti za napake, česar si, jasno, nihče ne želi.« Da bi napake učinkovito preprečevali, so v sklopu lekarniške zbornice že leta 2012 sprejeli standarde kakovosti; po novem bo njihovo izvajanje, skupaj z vodenjem protokolov, po besedah predsednika zbornice obvezno.
Predlog zakona onemogoča tudi vertikalno povezovanje med izvajalci lekarniške dejavnosti in farmacevtskimi podjetji oziroma veledrogerijami; v primeru kršitve izvajalec lekarniške dejavnosti dovoljenja za promet z zdravili ne bi dobil oziroma bi ga izgubil. Novost je tudi nadzor na področju galenskih zdravil, ki ga bo opravljala javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.
Preveč zdravil naenkrat
Pri nas je polifarmacija, sočasno jemanje več zdravil, velik problem - leta 2014 je 199.011 Slovencev jemalo več kot pet različnih zdravil oziroma zdravilnih učinkovin (leta 2013 196.882), kar 22.708 pa jih je redno jemalo več kot deset zdravil (leta 2013 22.162). Tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc meni, da »mora Slovenija na tem področju še veliko postoriti«. Med drugim bo zaživel farmakoterapijski pregled, pristop, ki se je na pilotni ravni že pokazal za izvrstno rešitev predvsem za konkretnega zavarovanca oziroma bolnika, pa tudi za sistem. Za to bodo skrbeli specialisti lekarniške in klinične farmacije, ki bodo postali enakovredni partnerji zdravnikov.
