Katoliška cerkev se ne more izogniti zmanjšanju ugleda

Ljubljana – Zadnja afera in več drugih afer, ki že mesece pretresajo slovensko Katoliško cerkev, bodo zagotovo v prihodnosti deležne temeljitih socioloških in še kakšnih družboslovnih analiz. Raziskovalcev, že zdaj pripravljenih na odkrit pogovor o tem, ni veliko.

Eden teh je dr. Igor Bahovec, diplomirani fizik in doktor socioloških znanosti, ki je večinoma zaposlen na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, sodeluje pa še z Inštitutom za strateške in razvojne analize (IRSA) in Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Bahovec v pogovoru za Delo ocenjuje, da Slovenija »ni več izrazito katoliška država, zmanjševanje tega trenda traja že kar nekaj časa«. Meni, da v tem precej zaostaja za večino sosednjih držav, tako da je zdaj primerljiva le z Madžarsko. »Obe sta izrazito polarizirani državi, s približno enakim deležem državljanov, ki se opredeljujejo za vernike oziroma za ateiste.«

Na vprašanje, kje vidi ozadje sedanjih afer v naši Katoliški cerkvi, odgovarja z napovedjo, da »se bo verjetno pojavila še kakšna afera«, pri tem pa opozarja, da afere kažejo dvojnost cerkvene institucije. »Kristjanom je skupno verovanje, da je Cerkev tesno duhovno povezana in sveta, po drugi strani pa je Cerkev obremenjena z različnimi napakami, pri čemer afere kažejo, da je v zadnjih sto letih preveč izstopala institucionarnost, ob tem pa se je izgubljala duhovnost. Cerkev zato potrebuje duhovno prenovo, takšna sprememba pa zahteva nekaj generacij.«

Čas, ko je treba v krščanstvu na novo utemeljiti moralo

Po Bahovčevi presoji so v ozadju naših cerkvenih afer tudi nasprotja, značilna za družbe na razpotju, hkrati pa »razlike v razumevanju, kakšen naj bo razvoj krščanstva v Evropi«. Sogovornik ugotavlja, da današnji ljudje drugače razumejo krščansko moralo in težje sprejemajo krščanske dogme. Na vprašanje, kako to vpliva na kritičen odnos do tistih, ki utelešajo te dogme, oziroma do cerkvenih dostojanstvenikov, odgovarja, da »to gotovo precej pripomore k drugačnemu odnosu oziroma k večji kritičnosti«. O ugotavljanju krivde posameznikov meni, da je vedno potrebno odkrivanje resnice, tudi »če je boleče in tudi če gre za vodilne cerkvene dostojanstvenike«.

Poudarja, da je prišel čas, ko je treba v krščanstvu na novo utemeljiti moralo. »Slovenska Cerkev bi morala glede tega stopiti korak naprej. To se bo verjetno zgodilo šele s pričakovano duhovno preobrazbo. V današnji Cerkvi se je gotovo uveljavilo nekaj skušnjav, ki vanjo ne sodijo. V vsakem odnosu je tako, da prevarani tistemu, ki ga prevara, ne verjame več.«

Bahovec opozarja, da krščanstvo od začetka temelji na usmiljenju in odpuščanju, kar pa se je v zadnjih stoletjih zanemarilo. Prepričan je, da se bo družbena vloga oziroma družbena moč krščanske religije v Sloveniji še zmanjšala, in to zaradi afer in tudi iz drugačnih razlogov. Predvideva še nadaljnje zmanjševanje zanimanja za teološke poklice, vendar tega ne pripisuje predvsem celibatu, poleg tega pa pravi, da »manjše število duhovnih poklicev ne pomeni nujno poslabšanja kakovosti krščanstva, saj je s tem tudi manj tistih, ki se za to odločajo iz drugih razlogov«.