»Naj poudarim, da se aktivne laži zelo izogibam. Ni pa nujno, da kdaj nisem česa zamolčal. Skratka, laži se ne poslužujem. Praviloma ne,« je pred časom izzvenela besedna variacija na temo laganja enega od tistih Slovencev, ki bi se med drugim naj ukvarjali tudi z orožarskimi posli. To je po temeljitem premisleku povedal Jože Zagožen, s čimer je zadel v bistvo več kot leto dni trajajoče afere Patria, polne nepopolnih izjav in laži.
»Sem le slikar, ki slika,« svojo vpletenost v orožarsko afero že dolgo opisuje neki drugi osumljenec, ki, ko novinar spremeni dikcijo in ga povpraša o njegovi vlogi pri nakupu osemkolesnikov, pove več: »Zbiral sem splošne informacije. Fincem sem razložil, kakšna je struktura vlade pri nas, kje zemljepisno se nahaja obrambno ministrstvo ...« Pove vse?
»Ne, z njim pa res nismo nikdar imeli nič. Absolutno ne,« je človek, v hierarhijo Patrie postavljen dokaj visoko, poleti odgovarjal na naša poizvedovanja o tem, ali je finskemu orožarju pri uspehu na razpisu pomagal tudi slovenski slikar. Kasneje je ta ista Patria zapisala, da so imeli s slikarjem podpisano pogodbo. In to precej prej, preden jih je nekdo k poslu tudi uradno povabil.
»Z nakupom osemkolesnikov nimam popolnoma nič. S tem se nisem ukvarjal, vse je urejalo obrambno ministrstvo,« so besede bivšega premierja presekale pred enim letom ponujeno tezo iz finske nacionalne televizije. Tudi takratni obrambni minister je kot član bivše vlade vseskozi zatrjeval, da se njegov šef z največjim nakupom orožja po osamosvojitvi nikakor ni srečal. Vse dotlej, ko nam je v enem od pogovorov povedal, da je pred podpisom pogodbe vendarle odšel do Janše in ga seznanil z njeno vsebino: »Rekel je [Janez Janša], da je to moja odgovornost in da mi verjame.« Je morda kaj zamolčal?
Sprva jeseni, nato spomladi in potem spet jeseni. Do božiča pa zagotovo, je glavni preiskovalec nakupa srednjih oklepnih bojnih vozil za potrebe Slovenske vojske, profesor kriminalistike Kaj Erik Björkqvist, vse od lani napovedoval težko pričakovani razplet zgodbe o tem, kdo iz Finske je podkupil koga v Sloveniji. »Ne, do letošnjega božiča zagotovo ne,« pa nam je o rokih Björkqvist povedal včeraj. Aha, torej smo spet pri pomladi, smo izstrelili in kriminalist je takoj povedal, da »ja, spomladi bi pa zadeva res že morala biti končana. Upam.« Zakaj tako dolgo? Je mar med preiskavo odkril kaj pomembnega, novega, dramatičnega? »Ne, ne, nič takega. Nič dramatičnega nismo odkrili, vendar so ti postopki pač takšni, da trajajo. To je običajno.« Hm, mar tega o normalnih postopkih ni vedel že lani spomladi?
Finsko-slovenska saga o presnetem orožju se bo torej nadaljevala vsaj še nekaj mesecev. Glede na majhnost naše dežele in priročnost liechtensteinske davčne zakonodaje - tja in od tam poslujejo domala vsi vpeti v afero, preiskovalci pa so tam odkrili še nekaj z omenjenimi potencialno povezanimi ljudmi; od Rajka Janše do »čudežnega dečka« stranke Rajkovega brata - bi bilo presenetljivo (in imenitno), če bi Björkqvist spomladi s čudežnim razkritjem afere Patria postregel še z razkritji o vseh drugih slovenskih aferah. Morda bodo takrat domine končno padle in bomo Slovenci odrešeni nenehnih ugibanj o tem, kdo je lopov in kdo ne. A pri tem spet ne smemo pozabiti: ni namreč nujno, da kdo kdaj česa ne zamolči, lažnivci pa si radi skočijo v bran. Po neki nepreverjeni teoriji naj bi bil lažnivec celo sam Björkqvist, ki je Berglundu zrežiral tisto »lažnivo« oddajo ...
Iz ponedeljkovega Dela.