Kdo bo razsojal, ali je tožilka ravnala malomarno?

Zavarovanje za primer raka: tožilka ni zaslišala ključnih prič, zakon in kodeks pa od nje zahtevata nepristranskost.

Objavljeno
23. oktober 2016 23.13
SLOVENIJA LJUBLJANA 29.10.2009 VZAJEMNA FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana – Okrožna državna tožilka Tanja Ahčan je brez zaslišanja ključnih prič v zadevi zavarovanje za primer raka, ki jih je v kazenski ovadbi proti Vzajemni in podjetju Finmart kot oškodovance navedla ZZZS, ovadbo zavrgla. Po zdravi pameti je to nesprejemljivo, razložljivo zgolj z nekim drugim interesom tožilke. ZZZS je vložila ovadbo v imenu vseh zavarovancev, torej dveh milijonov prebivalcev. Kdo je nad tožilci in kaj tožilcem predpisuje njihov etični kodeks?

»Zavrženje kazenske ovadbe nas je presenetilo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je kazensko ovadbo podprl z dokazi, ki vključujejo tudi zaslišanje več prič, med njimi tudi treh oškodovancev. ZZZS je namreč prejel več konkretnih prijav zavarovancev o zavajajočem telefonskem oglaševanju in sklepanju komercialnih zavarovanj ter tudi več vprašanj in ogorčenih odzivov zavarovancev, zato je bil ZZZS z zadevo dobro seznanjen. O informacijah o zavajanju zavarovancev – da v primeru zdravljenja rakavih obolenj stroški bolnišničnega zdravljenja oziroma zdravil niso v celoti financirani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato bodo morali zavarovanci razliko pokrivati iz lastnih sredstev, čemur se glede na izjave zavarovalnih zastopnikov in posrednikov lahko izognejo s sklenitvijo njihovega na novo ponujenega zavarovanja, ki bi pokril morebitno negativno razliko stroškov zdravljenja rakavega obolenja – je moral ZZZS obvestiti tudi javnost, in sicer v sredstvih javnega obveščanja in na svoji spletni strani,« so zapisali na ZZZS v odgovoru Delu in poudarili, da so kazensko ovadbo utemeljili z vso skrbnostjo in strokovno.

Sum o konfliktu interesov

»Zavarovanje rak« je postalo na sodišču zadeva številka 099-8/2014-DI/68, ki jo je v obravnavo dobila tožilka Tanja Ahčan. To pomeni, da je v predkazenskem postopku edina »imela roko nad zadevo«. Pričakovali bi, da jo bo tudi ona obravnavala z vso skrbnostjo in strokovnostjo. A se je izkazalo, da ključnih prič ni zaslišala. Sum preslepitve zavarovancev in poslovne goljufije Vzajemne in Finmart Direkta je tako ostal nedokazan. Ali drugače: ostala sta nedolžna, zavarovalni agenti pa zavarovance še vedno kličejo na mobilne telefone in jim ponujajo »zavarovanje rak«.

Ali bi lahko bil vzrok za tako popustljivo ali morda celo malomarno obravnavo zadeve v konfliktu interesov tožilke Ahčanove? Tožilkin življenjski sopotnik Marko Kosmač je namreč kot odvetnik tri leta zastopal Vzajemno in pri tem po navedbah državnih svetnikov v državnem svetu za samo eno leto domnevno zaslužil okoli 100.000 evrov. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani tožilka Tamara Gregorčič je v odgovoru Delu zapisala, da »v konkretni zadevi ne beležimo predloga državne tožilke za izločitev iz dela na zadevi«. In še: »Vsebine državnotožilskih odločitev tožilstvo ne komentira.« Poudarila je, kot piše v zakonu, da so »posamezni državni tožilci pri svojem delu samostojni, vezani le na ustavo in zakone«. Tožilci o svojem delu lahko samostojno podajajo informacije medijem, je zapisala. Vendar tožilka Tanja Ahčan na vprašanja Dela ni odgovorila.

Zakon in kodeks prepovedujeta osebne koristi

Državni tožilci imajo zelo velike pristojnosti, saj tudi usmerjajo delo policije in kriminalistov. Samostojnosti državnih tožilcev daje zakon velik poudarek. Z drugimi besedami: nihče v državi ne more naložiti državnemu tožilcu, koga mora zaslišati. A kljub samostojnosti zakon zavezuje tožilce k vestnemu delu. »Državni tožilec ne sme izrabiti svojega položaja ali ugleda državnega tožilstva zaradi uveljavljanja svojih pravic ali koristi,« je določeno v zakonu. Zakon (42. člen) prepoveduje tožilcem, njihovim zakoncem, partnerjem in drugim družinskim članom sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi z njihovo službo. Med dejanji, ki pomenijo kršitev državnotožilskih lastnosti, pa našteje tudi malomarno opravljanje službe in zlorabo položaja.

Vsak tožilec mora pri opravljanju državnotožilske službe ravnati tudi po etičnih in moralnih načelih, zapisanih v kodeksu državnotožilske etike. Ta določa, da mora funkcijo opravljati nepristransko, ne sme dopuščati, da bi na njegove odločitve vplivali ekonomski ali drugi interesi, zasebno poznavanje spornih dejstev ali oseb.

Kdaj disciplinski postopek proti državnim tožilcem

Državne tožilce imenuje vlada na predlog ministra za pravosodje. S trajne tožilske funkcije jih lahko tudi razreši vlada. V primeru kršitve državnotožilske dolžnosti obravnava tožilce disciplinska komisija. Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo vodja državnega tožilstva, pri katerem državni tožilec opravlja državnotožilsko službo, generalni državni tožilec, državnotožilski svet in minister. Mogoči ukrepi so: opomin, službena premestitev in celo razrešitev s sicer trajno funkcijo.

Kdaj je državni tožilec v konfliktu interesov? Ali je bila tožilka Tanja Ahčan v konfliktu interesov, ker je bil njen partner odvetnik Vzajemne, od česar je imel nedvomno finančno korist, finančno korist pa je od njegovega dela imela najverjetneje tudi tožilka sama? Bi se morala zato izločiti iz obravnave zadeve »zavarovanje rak«? Je mogoče šteti nezaslišanje prič za malomarno opravljanje državnotožilske službe?

Z ministrstva za pravosodje so odgovorili, da se konflikt interesov tožilcev presojav vsakem primeru posebej. Njihov odgovor o konkretnem primeru in odgovor generalnega državnega tožilca še čakamo.