Kdo bo uspešnejši v lovu na neopredeljene volivce

Volitve 2018: Neodločeni na levi sredini se spogledujejo z najmočnejšo alternativo.
Fotografija: Leve stranke morajo zbrati parlamentarno večino, da bi izničile prednost SDS. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Leve stranke morajo zbrati parlamentarno večino, da bi izničile prednost SDS. Foto Jože Suhadolnik

Ljubljana – Eno ključnih vprašanj v tednu pred volitvami je, kako bodo stranke nagovorile neopredeljene volivce. Teh je po volilnih napovedih približno tretjina, ki lahko volilno tehtnico prevesijo k levosredinskim strankam in drugouvrščeni Listi Marjana Šarca. Je želja tako imenovanih taktičnih volivcev proti vladi Janeza Janše dovolj močna za spremembo razmerja na vrhu?

Tik pred volitvami se v Sloveniji volilno telo tradicionalno premika. Volivci, ki se odločajo v zadnjem trenutku, so na državnozborskih volitvah tako leta 2008 kot leta 2011 spremenili volilne napovedi. Čeprav so ankete v zadnjem tednu pred volitvami 2008 kazale na zmago SDS, je po mobilizaciji volivcev levega pola zmagala SD. Tudi na volitvah 2011 so ankete kazale na zmago SDS, a je prepričljivo zmagala Pozitivna Slovenija.

Letos je po mnenju analitikov mogoče, da bodo v zadnjem tednu glasovi levosredinskih volivcev odšli k stranki, ki je v javnomnenjskih anketah na drugem mestu. Tako po prvouvrščeni stranki SDS za zdaj kaže Listi Marjana Šarca, sledi pa ji SD. »Volivci se v zadnjem tednu umaknejo, premislijo, nato pa se v igro vrnejo,« komentira politični analitik Bogdan Biščak. Podobno razmišlja politolog dr. Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede, ki pričakuje, da bo rezultat za sredino, torej LMŠ, boljši, kot kažejo volilne napovedi.

Tudi po mnenju politologa dr. Alema Maksutija se bodo v zadnjem tednu volivci opredelili do strank, ki imajo na levici največ možnosti za zmago, pri čemer je še nejasno, ali bo to LMŠ ali SD. »Višja ko bo volilna udeležba, več možnosti za boljši rezultat imajo stranke na levici, saj SDS z radikalno retoriko nagovarja svoje zveste volivce. Vse, kar dela, je, da uspešno mobilizira že prepričane,« pravi Maksuti. Prepričan pa je, da neopredeljeni ne bodo prevesili tehtnice. Večine od teh namreč ne bo na voliščih, udeležba pa bo po njegovem tudi letos izjemno nizka, torej pod 60 odstotki. V to, da bi Marjan Šarec ponovil uspeh Mira Cerarja leta 2014 ali Zorana Jankovića leta 2011, Maksuti ne verjame, saj v primerjavi z njima velja za manj močnega voditelja.

Napoved volilnega rezultata FOTO: Infografika: Delo/
Napoved volilnega rezultata FOTO: Infografika: Delo/

 

Praznina na levici


Leve stranke, predvsem SD in SMC, vodijo popolnoma napačno volilno kampanjo, meni Alem Maksuti. Njen ključni problem je, da družbi, ki jo slika desnica, ne ponudi alternative. Stranka SD, ki bi morala biti ideološko profilirana, nagovarja vse volivce, ta sporočila pa ne dosežejo njihovega volilnega telesa, prav tako je po njegovem slogan Samozavestna Slovenija popolnoma nerazumljiv. »Absolutno napačno je, da SD sledi diskurzu desnice z enakimi besednimi zvezami, kot jih uporablja predsednik SDS Janez Janša, pri čemer je SD seveda šibkejša,« ugotavlja sogovornik. Dodatna težava Socialnih demokratov je po njegovem mnenju tudi predsednik stranke Dejan Židan, ki bodisi z izjavami bodisi s podobo ne kaže kompetenc za predsednika vlade.

SMC je zaradi neideološkosti, razen v primeru gradnje drugega tira, izgubljen primer, ki mu Maksuti za las napoveduje uvrstitev v parlament. Nekoliko bolje v volilni kampanji po njegovem kaže Desusu, vendar predsednik stranke Karl Erjavec s povezovanjem z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in drugimi odmevnimi sporočili polarizira javnost v odnosu do desnice, zato bo stranka v najboljšem primeru ponovila rezultat preteklih let. Dodatna težava levice je, da se jim je priključil nov akter, Marjan Šarec, ki jim pobira del volilnih glasov, zaradi katerega se bodo na levici razpršili.
 

Manipuliranje na desnici


Politična zloraba tem, kot so begunci in migracije, vzbujanje občutka ogroženosti in radikalizacija političnega diskurza je glavna taktika kampanje na desnici, ki nagovarja predvsem že prepričane volivce. Kot poudarja Maksuti, v SDS od decembra lani z manipulativno kampanjo uspešno mobilizirajo desno usmerjene volivce, pri čemer dejstva prilagajajo svoji ideologiji, ki temelji predvsem na zavarovanju meja. Pri tem so dodatna platforma družbena omrežja.

Dosedanja predvolilna kampanja ima po mnenju Mira Hačka dva obraza. Prvi je kampanja parlamentarnih, drugi pa kampanja tako imenovanih novih strank. Medtem ko so soočenja predstavnikov teh, z izjemami, kot sta Združena desnica in SNS, bolj umirjena in vsebinska, je kampanja prvih izjemno nestrpna in jo je včasih neprijetno opazovati: »Zdi se, da so se nekatere dosedanje parlamentarne stranke nekoliko izpele in so brez pravih idej, vse to pa poskušajo nadomestiti s pretirano agresivnostjo do političnih nasprotnikov. To volivcev, razen gorečih strankarskih sledilcev, ne prepriča.«

Infografika: Delo
Infografika: Delo

 

Kdo bo sestavil vlado


Pri sestavljanju vlade Maksuti napoveduje več nenavadnih in nestabilnih koalicijskih povezav, prepričan pa je, da bo tisti, ki bo dobil mandat za sestavo vlade, pri tem tudi uspešen. »To, da SDS sestavi vlado, je najmanj mogoče, če bo ta stranka dobila le odstotek ali dva več od drugouvrščenega. Če bo ta odstotek višji, bodo v to vlado pohiteli vsi, ki si ne želijo v opozicijo, torej LMŠ, Desus in SMC. Odločitev za opozicijo bi bila za vsako od teh strank politični samomor,« je prepričan Alem Maksuti.
Pri sestavljanju vlade bodo morda katere zaveze strank med volilno kampanjo tudi držale, gotovo pa ne vse, je prepričan Miro Haček, Alem Maksuti pa dodaja: »Do volilne nedelje se bodo med sabo pljuvali, v ponedeljek zjutraj, ko se bodo delili resorji, pa drug drugega klicali. Jasno je, da bo SDS imela tudi v primeru relativne zmage zelo težko, morda celo nemogočo nalogo,« je prepričan Haček. Če Janez Janša z NSi, ki je med strankami skoraj edina, ki ga pri sestavi koalicije ne izključuje, vlade ne bo mogel sestaviti, to hipotetično pomeni, da se bodo stranke na levici združile in sestavile vlado z drugouvrščenim, napoveduje Maksuti. Mogoče je, da bo na levici tako imenovana pat situacija s tremi ali štirimi strankami z relativno podobnim številom glasov. Sodelovanje med Šarcem, Erjavcem, Cerarjem in še kom pa bo izjemno težko.

Ugibanjem o tem, kdo bo sestavljal bodočo koalicijo in kdo bo predsednik vlade, se je pridružila še ideja o tehnični vladi. Prvak NSi Matej Tonin je namreč povedal, da se je pred dobrim tednom srečal s predsednikom uprave Krke Jožetom Colaričem, ki ni zavrnil ideje, da bi takšno razvojno vlado vodil on. Po Toninovih besedah bi takšno vlado lahko podprla večina, ki bi jo sestavile SDS, NSi in Lista Marjana Šarca. Na vprašanje, ali se je o tem že pogovarjal s prvakom SDS, ni želel odgovoriti. Tudi v SDS so včeraj molčali. »Seveda sem za to, da prvi poskus za sestavo vlade pripada relativnemu zmagovalcu volitev, vprašanje pa je, ali jo bo ta zaradi izključevanja strank sposoben sestaviti. Prepoznaven slovenski gospodarstvenik kot premier to zagato lahko reši,« je poudaril Tonin. Medtem je Marjan Šarec to idejo včeraj pospremil s komentarjem, da se v normalnih razmerah o tehnični vladi ne razmišlja, in spomnil, da bodo volitve šele čez teden dni.

Več iz te teme:

Komentarji: