Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes in jutri po državi poteka več shodov za morebitne nastanitvene centre za begunce in proti. Organizirajo jih predvsem na družabnih omrežjih, zlasti tisti, ki pripravljajo proteste proti beguncem, pa skrbno skrivajo svojo identiteto. Desne politične stranke zanikajo sodelovanje pri protestih, a jih očitno podpirajo.
Ustanovljenih je bilo najmanj pet strani na facebooku, recimo Ljubljana proti migrantskemu centru na Kotnikovi.
Prav na tej ulici, kjer je predviden nastanitveni center, naj bi se danes zgodil protibegunski protest, a so ga organizatorji, »da bi se izognili morebitnim incidentom«, prestavili pred DZ, saj bo na Kotnikovi ob isti uri »protishod« v podporo beguncem. Shodi proti begunskim centrom se zadnje čase kar vrstijo. Po protestih v Kidričevem, Šenčurju in Kranju so ljudje včeraj protestirali tudi na Vrhniki in v Lenartu. Na njih so se pojavljali tudi vidni predstavniki desnih strank.
Politika iz ozadja?
Čeprav na facebookovi strani Gorenjska je proti migrantskemu centru ni razvidno, kdo so njeni organizatorji, so se na naša vprašanja odzvali, anonimno, in zanikali povezavo s politiko. »Govorice, da sodelujemo s stranko SDS oziroma da nas financira, so čista neresnica. Ne s to, ne s katero drugo politično stranko nimamo popolnoma nič,« so nam dejali administratorji facebookove strani, ki je pozivala na shod v Šenčurju in ki vabi tudi k protestu v Ljubljani. Skupina ima več kot 5000 spletnih podpornikov. Administratorji strani zatrjujejo, da so običajni ljudje, ki si ne želijo publicitete in zaradi svoje varnosti želijo ostati anonimni. Prepričani so tudi, da desna politična stran izkorišča njihov domet za lastno promocijo. A naši sogovorniki trdijo, da tovrstnih protestov brez zunanje pomoči skorajda ni mogoče organizirati. Njihova sredstva za prepričevanje so sodobno multimedijska, stilsko oblikovana in premišljeno posredovana. »Javno smo objavili poziv in brezplačno pomoč nam je ponudilo veliko državljanov,« odgovarjajo anonimni administratorji.
Kombinacija hujskaštva in strahu
S tem, da politika ne sodeluje pri pripravi protibegunskih shodov, se ne strinja dr. Igor Žagar, profesor retorike z Univerze v Mariboru. Na prvi pogled ni eksplicitno jasno, da bi za dogodki stala SDS, vendar to še ne pomeni, da takšnih shodov ne podpirajo, pravi. »Organizirani avtobusi, ki so delno tudi financirani, kažejo, da za dogodkom stoji nekdo, ki ima sredstva. To običajni posamezniki ne morejo biti. Zadnji plakat, ki so ga objavili administratorji strani Ljubljana je proti migrantskemu centru in ki naj bi ga prostovoljno oblikovala podpornica, ima ikono Triglava, enako kot je bila pred 20 leti na Janševih značkah.«
Shodi so običajno videti kot mešanica politično podprtih hujskačev in domačinov, ki vidijo strahove v prišlekih, se strinja Miha Blažič - N'Toko, član Protirasistične fronte brez meja. Del krivde za zaskrbljenost državljanov vidi tudi v ravnanju države: »Vlada že pol leta obravnava humanitarno krizo kot varnostni problem in to sporoča Slovencem vsak dan. Na drugi strani se zelo klavrno loteva logističnega reševanja razmer. Stlačiti ljudi v velike zbirne centre ne more biti dobra rešitev niti za begunce, niti za lokalce, niti za državo. Če bi nas prišlo 200 Stražanov, 300 Grosupeljčanov in 60 Kranjčanov v vašo ulico v eno veliko skupno stavbo, bi to spremenilo dinamiko v okolju in bi bili ljudje zaskrbljeni. Vlada si je s slabim reševanjem sama kriva za del problemov, to pa seveda ne upravičuje rasističnih odzivov lokalcev, demonizacije tujcev in nesprejema otrok. Takšni predsodki so nesprejemljivi in sramotni.«
Po mnenju sociologa dr. Jožeta Vogrinca so neposredni motiv, da se ljudje udeležijo takšnega shoda, nakopičene frustracije. »Nad vsem, kar dela naše življenje neznosno in je povezano z negotovo prihodnostjo. Strah v Evropi je danes strah pred prihodnostjo: pred naslednjim zlomom ekonomije, pred brezposelnostjo, tudi pred vojno kot posledico nerešenih sporov.« Frustracije spremlja jeza. »Nad vsemi, ki razprodajajo državo, ki so si prilastili podjetja, ki niso bili obsojeni za gospodarski kriminal ...«
A tudi če bi bili strahovi ljudi deloma razumljivi, nacionalistično hujskaštvo ni, pravi Miha Blažič. »Očitno gre za kombinacijo neonacističnih skupin in stranke SDS, ki poskušajo izkoristiti to nelagodje v družbi, mobilizirajo svoje ljudi in poskušajo lokalne prebivalce še dodatno prestrašiti ter jih vključiti v svoje politične manifestacije, ki v resnici z begunci nimajo nikakršne zveze.«
Podpora beguncem
V odgovor na protibegunske proteste pripravlja več civilnih iniciativ shode v podporo beguncem. Med njimi so Protirasistična fronta brez meja, iniciativa Staknimo glave, prebivalci Kotnikove ulice in Tabora ter avtonomna prostora Rog in Metelkova. Udeležbo pred samskim domom na Kotnikovi je na spletni strani Begunci dobrodošli na Kotnikovo potrdilo 1300 ljudi, še 1200 se jih za dogodek zanima. Miha Blažič - N'Toko pravi, da je želja za protest v podporo beguncev spontano zrasla na facebooku, potem pa so se začeli med seboj ljudje povezovati in pristopilo je veliko lokalnih iniciativ, denimo lokalna skupnost Tabor in še mnoge druge. »Ponavadi na takšnih shodih ne moreš pokazati s prstom na organizatorja, največkrat gre za več ljudi, ki imajo željo in ki se povežejo, pri čemer nima nihče motiva, da bi se skrival. Posamezniki in ljudje, ki podpirajo protest v podporo beguncev, so se povsem odprto izpostavili.«
Nam je Aigul Hakimova, predstavnica enega izmed organizatorjev shoda, povedala, da bodo med govorniki tudi prosilci za azil, saj je njihov namen dati glas tistim, ki se jih sicer v javnosti ne sliši. Nestrpnim skupinam, ki gradijo svojo moč na račun sovraštva do tujcev, želijo pokazati, da se scenariji iz manjših krajev v Ljubljani ne bodo ponovili, obenem pa pozvati vse, ki želijo pomagati beguncem, naj se vključijo v iniciative, ki vzpostavljajo konkretne solidarnostne prakse.
