Kdor se s petjem ukvarja, živi, umre brez denarja
Nizke pokojnine svobodnih umetnikov: Posledice prenizkih vplačil za socialno varnost že danes občutijo samozaposleni v kulturi
Odpri galerijo
Veliko umetnikov komaj preživi s skromno pokojnino. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Stiske upokojencev z nizkimi pokojninami so velike; niso le izločeni iz različnih oblik javnega življenja, nekateri tudi končajo na robu družbe. To še posebno velja za svobodne umetnike, ki jim je ministrstvo za kulturo plačevalo prenizke prispevke za pokojnino.
Negativne posledice negotovih oblik zaposlitve in prisilnega samostojnega podjetništva, ki je vsiljeno predvsem mladi delovni sili, bodo mladi občutili šele čez nekaj desetletij, ob upokojevanju. Že zdaj pa jih občutijo svobodni umetniki oziroma samozaposleni v kulturi, ki jim prispevke za pokojnino plačuje država.
Kot pravi predsednik sindikata kulturnikov Glosa Mitja Šuštar, »samozaposleni v kulturi ne prejemajo redne plače, ker niso v delovnem razmerju. Ker so njihovi dohodki vezani na projekte, se iz dneva v dan borijo za preživetje. Zato ni čudno, da so njihove pokojnine skromne. Če so njihovi prejemki skromni, so takšni tudi vplačevani prispevki. Seveda obstajajo redke izjeme.« Kot zanimiv primer navaja baletne plesalce, ki nimajo visokih plač: »Zato se marsikateri odloči, da se ne bo poklicno upokojil in bo raje počakal na starostno upokojitev. Če pa se že upokoji, so tudi primeri, ko baletnik začne voziti taksi ali delati kaj drugega, da bi si vsaj malo popravil premoženjsko stanje.«
Ministrstvo plačuje prispevke za socialno varnost samozaposlenim v kulturi, ki imajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), do tega pravico. To so tisti, katerih delo pomeni izjemen kulturni prispevek oziroma prispevajo k razvoju področja, ki se nanaša na deficitarne poklice igralec – animator lutk, kaligraf/iluminator, kinooperater, konservator: arhitekt, gradbenik in strojnik, prevajalec klasičnih besedil iz leposlovja in humanistike ter konservator: restavrator za mozaik, vitraž in stara glasbila.
»Pravica do plačila socialnih prispevkov, ki jo vrhunskim kulturnikom podeljuje ministrstvo za kulturo, je finančno postavljena na minimum. Zato so ljudje, ki so vse svoje ustvarjalno obdobje samozaposleni v kulturi, na koncu upravičeni do zelo nizke pokojnine, ki jih uvršča daleč pod prag revščine. Pri Asociaciji menimo, da bi se z dolžino delovne dobe morala usklajevati tudi višina plačila prispevkov za zdravstvo in pokojnino,« pravi Tadej Meserko, strokovni sodelavec za samozaposlene v kulturi pri društvu Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce v kulturi in umetnosti.
Priznavajo sicer, da ministrstvo pozna mehanizem, ki vsaj nekoliko ublaži posledice nizkih pokojnin za upokojene ustvarjalce, vendar republiške priznavalnine sodijo v kategorijo nagrade za najboljše ustvarjalce, kar ni socialna kategorija, ki bi pripadala vsem samozaposlenim v kulturi. Republiška priznavalnina je na novo priznana le 10 do 15 ljudem na leto.
Pred letom 2010 je še obstajal mehanizem izjemnih pokojnin, ki je dodatno blažil slabo gmotno stanje upokojenih ustvarjalcev, a teh ni že skoraj deset let. Društvo Asociacija se je konec preteklega leta pridružilo pobudi, da bi izjemne pokojnine, potem ko so bile ponovno uvedene za športnike, spet začeli podeljevati tudi kulturnikom. »Razpravo smo načeli tudi prek naših članov na dialoških skupinah na ministrstvu za kulturo in sredi letošnjega februarja je bil v parlamentarno proceduro vložen zakon, ki bi znova uvedel ta mehanizem za ustvarjalce v kulturi. Zaradi razmeroma dolge procedure in nastale politične situacije z odstopom predsednika vlade predlog žal ni bil potrjen,« pojasnjuje Meserko.
Pri Asociaciji so prepričani, da razmere zahtevajo nujno ukrepanje, zato upajo, da bo novi minister za kulturo uvidel, da je to pomembno vprašanje in da so glede upokojitve samostojnih ustvarjalcev nujne reforme. Pričakujejo, da bo predlog zakona za vnovično uvedbo izjemnih pokojnin kmalu še enkrat poslan v glasovanje poslancem, prav tako menijo, da bo treba v kratkem obravnavati vprašanje višine socialnih prispevkov za samozaposlene v kulturi. Potem ko morajo samozaposleni v kulturi vedno znova dokazovati svojo izjemnost, bi se jim morali premo sorazmerno, tako kot vsem zaposlenim v javni upravi, zviševati tudi prispevki za socialno varnost.
Negativne posledice negotovih oblik zaposlitve in prisilnega samostojnega podjetništva, ki je vsiljeno predvsem mladi delovni sili, bodo mladi občutili šele čez nekaj desetletij, ob upokojevanju. Že zdaj pa jih občutijo svobodni umetniki oziroma samozaposleni v kulturi, ki jim prispevke za pokojnino plačuje država.
Kot pravi predsednik sindikata kulturnikov Glosa Mitja Šuštar, »samozaposleni v kulturi ne prejemajo redne plače, ker niso v delovnem razmerju. Ker so njihovi dohodki vezani na projekte, se iz dneva v dan borijo za preživetje. Zato ni čudno, da so njihove pokojnine skromne. Če so njihovi prejemki skromni, so takšni tudi vplačevani prispevki. Seveda obstajajo redke izjeme.« Kot zanimiv primer navaja baletne plesalce, ki nimajo visokih plač: »Zato se marsikateri odloči, da se ne bo poklicno upokojil in bo raje počakal na starostno upokojitev. Če pa se že upokoji, so tudi primeri, ko baletnik začne voziti taksi ali delati kaj drugega, da bi si vsaj malo popravil premoženjsko stanje.«
Vrhunski kulturniki, minimalni prispevki
Ministrstvo plačuje prispevke za socialno varnost samozaposlenim v kulturi, ki imajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), do tega pravico. To so tisti, katerih delo pomeni izjemen kulturni prispevek oziroma prispevajo k razvoju področja, ki se nanaša na deficitarne poklice igralec – animator lutk, kaligraf/iluminator, kinooperater, konservator: arhitekt, gradbenik in strojnik, prevajalec klasičnih besedil iz leposlovja in humanistike ter konservator: restavrator za mozaik, vitraž in stara glasbila.
Prispevek, ki ga plača ministrstvo
Ministrstvo plačuje prispevke za socialno varnost vsem samozaposlenim s priznano pravico v enakem znesku, in sicer v višini najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene, kar je 60 odstotkov bruto povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Znašajo 372,91 evra.
Ministrstvo plačuje prispevke za socialno varnost vsem samozaposlenim s priznano pravico v enakem znesku, in sicer v višini najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene, kar je 60 odstotkov bruto povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Znašajo 372,91 evra.
»Pravica do plačila socialnih prispevkov, ki jo vrhunskim kulturnikom podeljuje ministrstvo za kulturo, je finančno postavljena na minimum. Zato so ljudje, ki so vse svoje ustvarjalno obdobje samozaposleni v kulturi, na koncu upravičeni do zelo nizke pokojnine, ki jih uvršča daleč pod prag revščine. Pri Asociaciji menimo, da bi se z dolžino delovne dobe morala usklajevati tudi višina plačila prispevkov za zdravstvo in pokojnino,« pravi Tadej Meserko, strokovni sodelavec za samozaposlene v kulturi pri društvu Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce v kulturi in umetnosti.
Priznavajo sicer, da ministrstvo pozna mehanizem, ki vsaj nekoliko ublaži posledice nizkih pokojnin za upokojene ustvarjalce, vendar republiške priznavalnine sodijo v kategorijo nagrade za najboljše ustvarjalce, kar ni socialna kategorija, ki bi pripadala vsem samozaposlenim v kulturi. Republiška priznavalnina je na novo priznana le 10 do 15 ljudem na leto.
Zavzemanje za izjemne pokojnine
Pred letom 2010 je še obstajal mehanizem izjemnih pokojnin, ki je dodatno blažil slabo gmotno stanje upokojenih ustvarjalcev, a teh ni že skoraj deset let. Društvo Asociacija se je konec preteklega leta pridružilo pobudi, da bi izjemne pokojnine, potem ko so bile ponovno uvedene za športnike, spet začeli podeljevati tudi kulturnikom. »Razpravo smo načeli tudi prek naših članov na dialoških skupinah na ministrstvu za kulturo in sredi letošnjega februarja je bil v parlamentarno proceduro vložen zakon, ki bi znova uvedel ta mehanizem za ustvarjalce v kulturi. Zaradi razmeroma dolge procedure in nastale politične situacije z odstopom predsednika vlade predlog žal ni bil potrjen,« pojasnjuje Meserko.
Sami odločajo o višini prispevka
Samozaposleni v kulturi se morajo tako kot vsi, ki opravljajo samostojno dejavnost, vključiti v sistem obveznega socialnega zavarovanja. Sami se odločijo, ali bodo plačevali minimalne, višje oziroma najvišje prispevke za socialno varnost, ki so 3,5-kratnik zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec.
Samozaposleni v kulturi se morajo tako kot vsi, ki opravljajo samostojno dejavnost, vključiti v sistem obveznega socialnega zavarovanja. Sami se odločijo, ali bodo plačevali minimalne, višje oziroma najvišje prispevke za socialno varnost, ki so 3,5-kratnik zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec.
Pri Asociaciji so prepričani, da razmere zahtevajo nujno ukrepanje, zato upajo, da bo novi minister za kulturo uvidel, da je to pomembno vprašanje in da so glede upokojitve samostojnih ustvarjalcev nujne reforme. Pričakujejo, da bo predlog zakona za vnovično uvedbo izjemnih pokojnin kmalu še enkrat poslan v glasovanje poslancem, prav tako menijo, da bo treba v kratkem obravnavati vprašanje višine socialnih prispevkov za samozaposlene v kulturi. Potem ko morajo samozaposleni v kulturi vedno znova dokazovati svojo izjemnost, bi se jim morali premo sorazmerno, tako kot vsem zaposlenim v javni upravi, zviševati tudi prispevki za socialno varnost.
