Tiskane izdaje
Ljubljana – V več kot letu dni trajajočem projektu so novinarji iz 12 držav analizirali lastništvo ponudnikov spleta in spletnih storitev, mednarodna novinarska organizacija Projekt za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP) pa je rezultate objavila včeraj. V projektu je sodelovalo tudi Delo.
»Medtem ko splet vse bolj postaja središče naših življenj, postaja vprašanje, kdo ga ima v lasti, vse bolj pomembno,« so zapisali v OCCRP, ki je v sodelovanju z romunskim centrom za preiskovalno novinarstvo in portalom EurActiv.ro lansirala Internet Ownership Project oziroma Projekt lastništva interneta. Novinarji 12 držav so preiskali lastniške strukture »varuhov informacij« in telekomunikacijske infrastrukture v vzhodni Evropi.
»Bitka za splet je v srednji in vzhodni Evropi v polnem razmahu. Ta projekt je prvi, ki poskuša razkriti lastnike spletne infrastrukture v regiji,« je dejal izvršni direktor OCCRP Paul Radu. »Naši novinarji so v zadnjem letu trdo delali, da bi razkrili zelo zapletene in včasih obskurne lastniške strukture.«
Novinarji so poskusili pojasniti lastniško-upravljavsko plat spletnih ponudnikov v Romuniji, Bolgariji, na Madžarskem, Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, v Srbiji, Ukrajini, Moldaviji, Armeniji, Gruziji in Sloveniji.
Posojilo prodajalcev kupcu
Kar zadeva Slovenijo, so bile lastniške strukture osmih največjih spletnih ponudnikov pričakovane, tudi zato ker velik delež trga pripada državnemu Telekomu Slovenije. Manj pričakovan je bil zid, ob katerega smo trčili, ko smo poskušali izvedeti, kdo vse so lastniki slovenskega telekomunikacijskega omrežja. Nazadnje smo analizo podatkov geodetske uprave izvedli sami in izsledke danes tako prvi objavljamo.
Med najbolj presenetljivimi dejstvi, ki jih je prineslo preiskovanje slovenskega telekomunikacijskega ozadja, se je gotovo uvrstilo to, da je prodaja Tušmobila zakoncema Mirku in Tanji Tuš prinesla 29 milijonov evrov. Bila sta namreč lastnika blagovne znamke Tušmobil (pa tudi znamke Tuš Telekom), katere prodaja za navedeno vsoto je bila dogovorjena sredi oktobra 2014, izvršena pa slabega pol leta pozneje.
Luksemburška družba Slovenia Broadband, ki je edina družbenica Telemacha, se je z zakoncema dogovorila za prodajo blagovne znamke, a ne v zameno za gotovinsko kupnino, ampak za posojilo. Ki sta ga prodajalca dala kupcu.
Večina države prepredena s kabli Telekoma Slovenije
V projektu o lastništvu interneta v dvanajstih državah smo v uredništvu Dela pridobili in obdelali tudi podatke o lastništvu telekomunikacijskega omrežja. Po pričakovanjih je večina države prepredena s kabli Telekoma Slovenije.
Po naših informacijah nihče v Sloveniji nima celostnega in sistemskega pregleda nad lastništvom telekomunikacijskega omrežja. Na geodetski upravi sicer zbirajo podatke o lastništvu, ki so nam jih tudi posredovali, toda teh statistično ne spremljajo oziroma ne obdelujejo. Takšne statistike ne vodi niti državna agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) niti operaterji sami nam je niso posredovali. Tako smo se obdelave lastniških podatkov lotili sami.
Prvi kabel na vasi
V času zadnjega neuspešnega poskusa privatizacije Telekoma Slovenije, se je – predvsem zaradi tako imenovane afere »Vebergate« – veliko govorilo o tem, da je telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije varnostno občutljivo, sama družba pa je tako ali tako uvrščena na seznam kritične infrastrukture. Ker je Telekom naslednik nekdanjega državnega telekomunikacijskega omrežja, je povsem pričakovano, da ima v lasti tudi levji delež kablovja, ki prepreda državo.
Ta delež je bil marca lani skoraj sedemdesetodstoten. Pri temu izračunu smo, naj poudarimo, upoštevali zgolj podatke o kabelski infrastrukturi in ne o spremljevalnih objektih, kot so transformatorji in podobno. Od tega je tako v primeru Telekoma kot tudi na ravni celotne države daleč največ fiksnega prizemnega omrežja, ki mu sledi omrežje kabelske televizije.
Drugi kabel na vasi
Drugi največji lastnik, ki je po dolžini omrežja oziroma deležu sicer daleč za Telekomom Slovenije, je Telemach. Pred letom dni je lastniško obvladoval malo več kot devet odstotkov vsega kabelskega telekomunikacijskega omrežja pri nas.
Ker se je Telemach v zadnjih letih okrepil s prevzemom Tušmobila, ki je imel v lasti dobrih 28 kilometrov kablovja, sicer pa lastniško obvladuje tudi manjše Telemache (Rotovž, Pobrežje, Tabor in Tezno), smo v primeru tega lastnika upoštevali tudi infrastrukturo, ki je v lasti njegovih »satelitov«.
Po zadnjih, decembrskih podatkih Akosa je imel Telemach skupaj s »sateliti« v tretji četrtini preteklega leta četrtinski tržni delež širokopasovnega dostopa do spleta po številu priključkov. S tem deležem je zasedel drugo mesto za Telekomom Slovenije (malo več kot 34-odstotni tržni delež) in pred T-2, katerega tržni delež je že dolgo bolj ali manj nespremenjen (18,6 odstotka).
T-2 posamično obvladuje 851 kilometrov omrežja, njegov solastnik Gratel, ki je zanj tudi gradil optično omrežje, pa ima v lasti 808 kilometrov omrežja. Skupaj se seštejeta v 2,7-odstotni delež slovenskega omrežja.
Telemach s »sateliti« in T-2 imata sicer skupaj v lasti skoraj tolikšen delež omrežja, kot ga imajo vsi drugi lastniki od tistih, katerih podatke objavljamo v tabeli največjih deset lastnikov. Razlika je minimalna, manj kot 0,01 odstotne točke, gre pa za 12 odstotkov slovenskega omrežja.
Zmaga Krškemu
Na seznamu lastnikov omrežja je tudi 43 občin, vsaka izmed teh pa ima v lasti precej manj kot odstotek celotnega kablovja. Med tistimi, ki so v zadnjih letih gradile širokopasovna omrežja, sicer nesporno vodi Krško, ki ima s 577 kilometri tudi največji delež med občinami (0,93-odstotni). Najmanj, le 300 metrov omrežja, ima občina Vodice.
Med mestnimi občinami ima največ, slabih 69 kilometrov, omrežja v lasti ljubljanska, toda ta kabelska količina je skoraj identična precej manjšim občinam, kot sta Radeče (dobrih 69 kilometrov) in Šentrupert (68 kilometrov).
