Kiparji nezadovoljni s prostori, ki jim jih ponuja MOL

Ljubljana – Obnova stavbe nad Tivolskim gradom, imenovane Švicarija, se še ni začela, duhove pa buri izseljevanje tamkajšnjih umetnikov. Ti so zelo nezadovoljni z nadomestnimi prostori, ki jim jih ponuja MOL, trdijo tudi, da ima mesto več posluha za tuje kot domače likovne ustvarjalce.

Obnovo je mestni stanovanjski sklad sicer načrtoval že lani, a se je zataknilo pri denarju. Predvidenim stroškom, ki so leta 2009 znašali 3,6 milijona evrov, bodo morali občinarji prišteti še ceno nadomestnih prostorov, s katerimi pa umetniški ustvarjalci, potem ko so si jih ogledali, še zdaleč niso zadovoljni. Izselitev je povzročila precej slabe volje tudi pri tistih, ki tovrstne »žive« ustvarjalne skupnosti spremljajo že dlje časa, saj menijo, da se slovenskim umetnikom s tem odreka za ustvarjanje nujen prostor, prednost pa daje medijsko bolj odmevnim ustvarjalcem iz tujine.

Nadomestni prostori 
so neprimerni

Viktorija Rozman, ki je fotografsko in vsebinsko podrobno spremljala že dogajanje v Kolizeju, za Delovo spletno stran pa bo tudi Švicarija, pred rušitvijo, pravi, da se ji ne zdi pošteno, da MOL iz Švicarije seli stanovalce, ki tam živijo celo pol stoletja in več. Stavba je bila od nekdaj namenjena umetnikom, med drugim je tam ustvarjal Jakov Brdar, katerega kipi krasijo Mesarski most. Izpraznitev pomeni, da bodo številni slikarji in kiparji ostali brez ateljeja, nadomestni prostori pa so nekatere od njih ujezili predvsem zato, ker so povsem nevzdrževani, na primer brez linoleja ali parketa. Rozmanova poudarja, da mestni birokrati za domače likovne ustvarjalce pogosto nimajo posluha – radi pa podpirajo tujce, čeprav so ti marsikdaj v resnici manj kakovostni od domačih.

Aleksander Prokofjev, eden zadnjih, ki se je izselil iz omenjene stavbe, je ogorčen nad nadomestnimi prostori, ki mu jih je ponudila občina. Kot pravi, se zdaj poskuša z občinarji dogovoriti o novi ponudbi.

Zadnji trije stanovalci so Švicarijo zapustili prejšnji teden, stavba pa je že dva tedna brez elektrike. Težava je, poudarja Prokofjev, da ponujeni prostori niso vzdrževani, zato se niti ne more pripraviti na selitev, saj na novi lokaciji ne more delati. Po njegovi oceni sta Slovenija in tudi Ljubljana tujim ustvarjalcem pripravljeni ponuditi veliko, včasih dobi vtis, da imajo priseljenci pri nas več pravic in ugodnosti kot pa domači ustvarjalci. Tudi zato, ker naj bi ateljeje po prenovi Švicarije občina namenila tujim, ne domačim umetnikom, ki so v njej bivali in ustvarjali šestdeset let.