Kiparji nezadovoljni s prostori, ki jim jih ponuja MOL

Obnova stavbe nad Tivolskim gradom, imenovane Švicarija, se še ni začela, duhove pa buri izseljevanje umetnikov.

čet, 15.03.2012, 12:00
Zgodovina Švicarije

Slovesno so jo odprli leta 1835, sprva je bilo v njej gostišče, iz lesene v zidano pa so jo spremenili v času maršala Radetzkega. Takrat so uredili tudi okoliške nasade. Hitro je postala zbirališče takratnih boemov, med drugim Ivana Cankarja in Vladimirja Levstika, v svojih delih jo omenja tudi France Prešeren. Poleg kulturnikov je tja rada zahajala mestna gospoda. Do konca prve svetovne vojne je bil v njej hotel, do petdesetih let pa med drugim baletna šola. Ko so to zaprli, so se v Švicarijo vselili predvsem kiparji. Aleksander Prokofjev, ki ga mestne oblasti zdaj selijo iz nje, se je v tej hiši celo rodil.

Ljubljana – Obnova stavbe nad Tivolskim gradom, imenovane Švicarija, se še ni začela, duhove pa buri izseljevanje tamkajšnjih umetnikov. Ti so zelo nezadovoljni z nadomestnimi prostori, ki jim jih ponuja MOL, trdijo tudi, da ima mesto več posluha za tuje kot domače likovne ustvarjalce.

Obnovo je mestni stanovanjski sklad sicer načrtoval že lani, a se je zataknilo pri denarju. Predvidenim stroškom, ki so leta 2009 znašali 3,6 milijona evrov, bodo morali občinarji prišteti še ceno nadomestnih prostorov, s katerimi pa umetniški ustvarjalci, potem ko so si jih ogledali, še zdaleč niso zadovoljni. Izselitev je povzročila precej slabe volje tudi pri tistih, ki tovrstne »žive« ustvarjalne skupnosti spremljajo že dlje časa, saj menijo, da se slovenskim umetnikom s tem odreka za ustvarjanje nujen prostor, prednost pa daje medijsko bolj odmevnim ustvarjalcem iz tujine.

Nadomestni prostori 
so neprimerni

Viktorija Rozman
, ki je fotografsko in vsebinsko podrobno spremljala že dogajanje v Kolizeju, za Delovo spletno stran pa bo tudi Švicarija, pred rušitvijo, pravi, da se ji ne zdi pošteno, da MOL iz Švicarije seli stanovalce, ki tam živijo celo pol stoletja in več. Stavba je bila od nekdaj namenjena umetnikom, med drugim je tam ustvarjal Jakov Brdar, katerega kipi krasijo Mesarski most. Izpraznitev pomeni, da bodo številni slikarji in kiparji ostali brez ateljeja, nadomestni prostori pa so nekatere od njih ujezili predvsem zato, ker so povsem nevzdrževani, na primer brez linoleja ali parketa. Rozmanova poudarja, da mestni birokrati za domače likovne ustvarjalce pogosto nimajo posluha – radi pa podpirajo tujce, čeprav so ti marsikdaj v resnici manj kakovostni od domačih.

Aleksander Prokofjev, eden zadnjih, ki se je izselil iz omenjene stavbe, je ogorčen nad nadomestnimi prostori, ki mu jih je ponudila občina. Kot pravi, se zdaj poskuša z občinarji dogovoriti o novi ponudbi.

Zadnji trije stanovalci so Švicarijo zapustili prejšnji teden, stavba pa je že dva tedna brez elektrike. Težava je, poudarja Prokofjev, da ponujeni prostori niso vzdrževani, zato se niti ne more pripraviti na selitev, saj na novi lokaciji ne more delati. Po njegovi oceni sta Slovenija in tudi Ljubljana tujim ustvarjalcem pripravljeni ponuditi veliko, včasih dobi vtis, da imajo priseljenci pri nas več pravic in ugodnosti kot pa domači ustvarjalci. Tudi zato, ker naj bi ateljeje po prenovi Švicarije občina namenila tujim, ne domačim umetnikom, ki so v njej bivali in ustvarjali šestdeset let.

Povezane novice

Zgodbe iz Švicarije (1.del)
14. marec ob 18:00
Ste vedeli, da so v njej živeli tudi Ivan Cankar, Drago Tršar, Ivan Zajc, Jakov Brdar, Sergej Kapus? Kmalu ne bo nikogar več.
Prijavi sovražni govor