Kiparskim mojstrom tatovi ne pridejo do živega

»Mi smo heroji skulpture in bi bilo neumno ukvarjati se s posledicami kraje«. Trije novi kipi bodo lepšali Portorož in Lucijo.

tor, 10.10.2017, 10:00

Portorož – Le teden dni pred slovesnim zaključkom mednarodnega kiparskega simpozija Forma Viva v Portorožu in predstavitvijo treh novih kipov iz istrskega marmorja so nepridipravi posegli v delovišče kiparskega simpozija, ko so v soboto vdrli v kontejner in kiparjem ter Obalnim galerijam ukradli dragoceno orodje, vredno okoli 12.000 evrov.

Že včeraj so umetniki s polno paro nadaljevali svoje delo. Kipi bodo do odprtja v petek popoldne nared.

»Mi smo heroji skulpture in gremo dalje. Stvari, ki so jih odnesli, imajo neprecenljivo vrednost. Ne kot stvar, ampak kot spomini. Tega ni mogoče vrniti z nakupom novega orodja,« je povedal akademski kipar Sašo Sazdovski iz Skopja, ki je veliko razstavljal in delal po svetu. »Trenutno končujem delo iz ciklusa Spoji. Sogovornika včasih soglašata, včasih ne. Kot se spreminja ritem v pogovoru, tako deluje tudi ritem v formi. Vsi smo končni, tudi kamen. Moja svoboda pa je neskončna. Skriva se v tem, da sem drugačen od drugih. O teh delih bodo govorile generacije, ko nikogar od nas ne bo več. Arhitekt, ki je pisal o kipih iz tega ciklusa, je rekel, da so videti kot stroji, jaz pa dodajam, da so stroji za sanje, ki povezujejo zavestno in nezavedno, ego in alter ego. Elipsasti kip bodo postavil v elipsasto krožišče v Luciji,« je dejal Sazdovski. O portoroški Formi Vivi je govoril s spoštovanjem, saj mu je o njej že v študentskih letih pripovedoval profesor Dragan Popovski Dada.

Turški kipar Cagdas Sari že osem let živi in ustvarja v Carari, kamor je odšel na študij, zdaj pa se tam preživlja s svojo galerijo. Formo Vivo si je pred leti ogledal kot turist. »Michelangelo je razlagal, da kamnu odvzame samo tisto, kar je odveč, in da iz kamna povleče kip. Jaz počnem obratno: skulpturo poskušam skriti v kamen in ga zaviti v nekakšen kokon. Moj kip bodo namestili, ko bodo uredili krožišče pri Tomiju v Portorožu.«

Ukradli del duše

Akademski kipar Boštjan Kavčič iz Šempetra pri Novi Gorici je svoj kip poimenoval Organizem 47. Prvega iz tega ciklusa je izklesal leta 2002 prav v Istri v kamnu iz istega kamnoloma – Kanfanar. »Razvijam formo. To so nekakšne tridimenzionalne spirale, ki jih vrtinčim v prostoru. Ko začutim, da kamen zadiha, začutim, da sem izluščil sporočilo. Glede ropa pa ne bi veliko govoril. Kiparji moramo biti tukaj skoncentirani kot kirurgi. Nihče ne ve, da so nam s krajo ukradli tudi del naše duše.«

Portoroška Forma Viva je edina na svetu, ki neprekinjeno deluje 56 let. Tu so nekateri zelo ugledni kiparji z vsega sveta doslej pustili 150 kipov, zdajšnji mojstri gladijo tri nove. Ravnateljica Obalnih galerij Piran Jelka Pečar je povedala, da so si takoj izposodili manjkajoče orodje in da so kiparjem že nadomestili tisto, kar jim je bilo ukradeno. To bo povzročilo dodatne stroške simpozija, zato bodo morali preusmeriti denar, ki so ga letos načrtovali za ureditev kiparskega parka na polotoku Seča. »Pripravljamo strategijo, s katero bi ta park razglasili za državni spomenik lokalnega pomena. Z občino pa se dogovarjamo, da bi park nekoliko razširili in ga v prihodnjih letih razvili in dodatno uredili. Z Galerijo Božidarja Jakca smo skupaj razpisali natečaj za letošnjo delavnico, udeležence je izbrala mednarodna žirija. V petek bomo izdali tudi skupni katalog o nastajanju šestih novih kipov, treh v lesu, treh v kamnu.« Po zaslugi vodstva Obalnih galerij in občinske ter državne podpore ta kiparska pobuda nadaljuje tradicijo, ki so jo v Portorožu začeli davnega leta 1961.

Prijavi sovražni govor