Kirurgov najboljši asistent
Sistem za pregledovanje medicinskih slik med operacijo slovenskega podjetja Adora Med uporabljajo v več tujih bolnišnicah.
Odpri galerijo
Digitalnega kirurškega asistenta sestavljata programska oprema in elektromagnetna bluetooth zapestnica. FOTO: Leon Vidic
Ko je pacient na operacijski mizi, je njegovo življenje v kirurgovih rokah. Kirurgi opravljajo enega izmed najodgovornejših poklicev, hkrati pa so – kljub pogostim primerjavam z bogovi – samo ljudje, ki se vsak dan spopadajo s stresom. V slovenskem podjetju Adora Med so našli rešitev za eno izmed njihovih težav, ki hkrati izboljšuje oskrbo pacientov.
Razvili so interaktivnega kirurškega asistenta Adora Assistant, ki omogoča pregledovanje medicinskih slik med operacijo, ne da bi kirurg zapustil sterilno okolje operacijske dvorane. Zdaj razširjena praksa je, da kirurg za ogled podrobnosti s slik zaprosi asistenta ali pa sam zapusti operacijsko dvorano, kar podaljša čas operacije, pacientov čas pod narkozo, poveča tveganje za okužbe in lahko vpliva na kakovost opravljenega posega.
Možgani interaktivnega kirurškega asistenta, ki je začel nastajati pred štirimi leti v spin-off podjetju mariborske univerze, so programska oprema, ki jo je mogoče namestiti na katerikoli bolnišnični sistem pregledovalnikov medicinskih slik in omogoča naložitev pacientovih slik na kirurgov računalnik. Kirurg jih upravlja z elektromagnetno bluetooth zapestnico, ki si jo pred operacijo namesti na roko. Zapestnica s pomočjo senzorjev, ki zaznavajo mišične gibe, prepoznava njegove ukaze, ki so zoženi na pet gest: stisk pesti, razširitev prstov, premik roke levo, desno in navzgor.
Rešitev pride najbolj prav pri zahtevnejših kirurških posegih (ortopedskih, abdominalnih, žilnih …), pri katerih mora kirurg pregledati veliko slik. Potrebo po tem so zaznala tudi nekatera druga podjetja na svetu, vendar je slovenski sistem najprijaznejši do uporabnika, je zatrdil Damjan Rotar, odgovorni za poslovni razvoj mladega podjetja, ki ga sestavljajo še ustanovitelj in direktor Kristjan Košič ter več razvijalcev programske opreme. Kirurg ga usvoji že v nekaj urah, medtem ko so drugi sistemi bolj zapleteni.
Drugi pripomočki za prepoznavanje gibov večinoma uporabljajo kamero, zaradi česar je kirurgovo gibanje omejeno, saj mora biti ves čas v kamerinem vidnem polju. Odličnost slovenske rešitve potrjuje tudi drugo mesto na mednarodnem tekmovanju zagonskih podjetij s področja digitalnega zdravja Zimmer Biomet Connected Health Innovation Award 2016.
Asistent Adora kirurgom olajša delo tako, da si jim ni treba na pamet zapomniti vseh podatkov o pacientu, vendar zahteva od njih, da se prej pripravijo na operacijo. Nekateri pred posegi vedno pregledajo pacientove slike, drugi to storijo v operacijski dvorani, doktrina se razlikuje tudi med bolnišnicami, je povedal Rotar. Tudi postopek priprave interaktivni asistent karseda poenostavi. Kirurg pacientove slike, ki jih bo potreboval med operacijo, prenese iz bolnišničnega sistema pregledovalnikov slik v aplikacijo na svojem računalniku, kar traja le nekaj minut. Načrtovanje operacije je hitro in učinkovito, med operacijo pa asistent omogoča kirurgu popoln nadzor nad slikami.
Prve testne operacije z Adorinim asistentom so opravili v UKC Maribor in Ljubljana, novembra 2016 pa ga je podjetje uspešno registriralo kot medicinsko napravo, ki jo je mogoče uporabljati na celotnem območju Evropske unije. Z njim že opravljajo ortopedske operacije v največji ortopedski bolnišnici na Finskem (Coxa). »Asistent Adora je napredno in obetavno orodje, ki omogoča kirurgu daljinsko upravljanje slik, pridobljenih z magnetno resonanco in računalniško tomografijo, med zahtevnimi ortopedskimi operacijami. Pomagal mi je že pri ducat kompleksnih posegih,« je izkušnjo z njegovo uporabo opisal kirurg Jyrki Nieminen.
Tudi iz drugih bolnišnic so povratne informacije o uporabi interaktivnega kirurškega asistenta pozitivne. Uporabljajo ga v bolnišnici v mestu Guarda na Portugalskem, AKH na Dunaju, ki je največja medicinska ustanova v Avstriji, ter v Milanu, v podjetju se dogovarjajo še za namestitev aplikacije v bolnišnicah v Zürichu in Amsterdamu.
Rezultati raziskav o uporabi Adorinega in podobnih interaktivnih kirurških asistentov, ki so jih opravili v mariborskem UKC, Italiji, Španiji in ZDA, kažejo, da te naprave skrajšajo čas operacije za 15 do 20 odstotkov. »Če vemo, da v ZDA ura operacije stane približno 2000 dolarjev, podobno je pri nas, prihranek denarja ni slab,« je komentiral Rotar. Posredno interaktivni asistent prispeva k skrajšanju čakalnih vrst za posege in manjši porabi medicinskih pripomočkov. Glavni odliki sta večja zanesljivost in kakovost operacije ter zmanjšanje obremenjenosti kirurgov. V podjetju verjamejo, da se boljše zdravstvo in skrb za paciente začneta pri izboljšanju počutja zdravnikov.
Želijo si hitrejše širitve na evropskem trgu, ki ga vidijo kot primarnega, zatem načrtujejo prodor v ZDA. »Tam smo že imeli pogovore z večjimi igralci na trgu opreme za digitalizacijo operacijskih dvoran, ki jih zanima naša naprava,« je povedal Rotar. Postopek registracije bo tako kot v Evropi dolgotrajen in drag, zato iščejo nove investitorje. Razvoj produkta in certifikacijo za tržišče EU so financirali s sredstvi slovenskega, ameriškega in bolgarskega podjetniškega sklada.
Že nekaj časa si utirajo tudi pot v Azijo in na Bližnji vzhod. V Saudski Arabiji so že testirali aplikacijo in se pogovarjajo o njenem nakupu s štirimi bolnišnicami. Ta država je po Rotarjevih besedah zelo zanimiv trg, saj ima moderne bolnišnice s tujimi strokovnjaki in vodstva, ki veliko vlagajo v nove tehnologije. A tudi tam se zadeve odvijajo zelo počasi, kot povsod v zdravstvu, je realen.
Razvili so interaktivnega kirurškega asistenta Adora Assistant, ki omogoča pregledovanje medicinskih slik med operacijo, ne da bi kirurg zapustil sterilno okolje operacijske dvorane. Zdaj razširjena praksa je, da kirurg za ogled podrobnosti s slik zaprosi asistenta ali pa sam zapusti operacijsko dvorano, kar podaljša čas operacije, pacientov čas pod narkozo, poveča tveganje za okužbe in lahko vpliva na kakovost opravljenega posega.
Kirurg slike upravlja z gibi roke.
Rešitev je najbolj uporabna pri zahtevnejših kirurških posegih.
Rešitev je najbolj uporabna pri zahtevnejših kirurških posegih.
Možgani interaktivnega kirurškega asistenta, ki je začel nastajati pred štirimi leti v spin-off podjetju mariborske univerze, so programska oprema, ki jo je mogoče namestiti na katerikoli bolnišnični sistem pregledovalnikov medicinskih slik in omogoča naložitev pacientovih slik na kirurgov računalnik. Kirurg jih upravlja z elektromagnetno bluetooth zapestnico, ki si jo pred operacijo namesti na roko. Zapestnica s pomočjo senzorjev, ki zaznavajo mišične gibe, prepoznava njegove ukaze, ki so zoženi na pet gest: stisk pesti, razširitev prstov, premik roke levo, desno in navzgor.
Učinkovito načrtovanje operacije
Rešitev pride najbolj prav pri zahtevnejših kirurških posegih (ortopedskih, abdominalnih, žilnih …), pri katerih mora kirurg pregledati veliko slik. Potrebo po tem so zaznala tudi nekatera druga podjetja na svetu, vendar je slovenski sistem najprijaznejši do uporabnika, je zatrdil Damjan Rotar, odgovorni za poslovni razvoj mladega podjetja, ki ga sestavljajo še ustanovitelj in direktor Kristjan Košič ter več razvijalcev programske opreme. Kirurg ga usvoji že v nekaj urah, medtem ko so drugi sistemi bolj zapleteni.
Dr. Jyrki Nieminen pregleduje pacientove medicinske slike med operacijo s preprostimi gibi roke. FOTO: Hannu Koivula
Drugi pripomočki za prepoznavanje gibov večinoma uporabljajo kamero, zaradi česar je kirurgovo gibanje omejeno, saj mora biti ves čas v kamerinem vidnem polju. Odličnost slovenske rešitve potrjuje tudi drugo mesto na mednarodnem tekmovanju zagonskih podjetij s področja digitalnega zdravja Zimmer Biomet Connected Health Innovation Award 2016.
Asistent Adora kirurgom olajša delo tako, da si jim ni treba na pamet zapomniti vseh podatkov o pacientu, vendar zahteva od njih, da se prej pripravijo na operacijo. Nekateri pred posegi vedno pregledajo pacientove slike, drugi to storijo v operacijski dvorani, doktrina se razlikuje tudi med bolnišnicami, je povedal Rotar. Tudi postopek priprave interaktivni asistent karseda poenostavi. Kirurg pacientove slike, ki jih bo potreboval med operacijo, prenese iz bolnišničnega sistema pregledovalnikov slik v aplikacijo na svojem računalniku, kar traja le nekaj minut. Načrtovanje operacije je hitro in učinkovito, med operacijo pa asistent omogoča kirurgu popoln nadzor nad slikami.
Prve testne operacije z Adorinim asistentom so opravili v UKC Maribor in Ljubljana, novembra 2016 pa ga je podjetje uspešno registriralo kot medicinsko napravo, ki jo je mogoče uporabljati na celotnem območju Evropske unije. Z njim že opravljajo ortopedske operacije v največji ortopedski bolnišnici na Finskem (Coxa). »Asistent Adora je napredno in obetavno orodje, ki omogoča kirurgu daljinsko upravljanje slik, pridobljenih z magnetno resonanco in računalniško tomografijo, med zahtevnimi ortopedskimi operacijami. Pomagal mi je že pri ducat kompleksnih posegih,« je izkušnjo z njegovo uporabo opisal kirurg Jyrki Nieminen.
Programsko opremo je mogoče namestiti na katerikoli bolnišnični sistem pregledovalnikov medicinskih slik. FOTO: Leon Vidic
Tudi iz drugih bolnišnic so povratne informacije o uporabi interaktivnega kirurškega asistenta pozitivne. Uporabljajo ga v bolnišnici v mestu Guarda na Portugalskem, AKH na Dunaju, ki je največja medicinska ustanova v Avstriji, ter v Milanu, v podjetju se dogovarjajo še za namestitev aplikacije v bolnišnicah v Zürichu in Amsterdamu.
Prihranek časa in denarja
Rezultati raziskav o uporabi Adorinega in podobnih interaktivnih kirurških asistentov, ki so jih opravili v mariborskem UKC, Italiji, Španiji in ZDA, kažejo, da te naprave skrajšajo čas operacije za 15 do 20 odstotkov. »Če vemo, da v ZDA ura operacije stane približno 2000 dolarjev, podobno je pri nas, prihranek denarja ni slab,« je komentiral Rotar. Posredno interaktivni asistent prispeva k skrajšanju čakalnih vrst za posege in manjši porabi medicinskih pripomočkov. Glavni odliki sta večja zanesljivost in kakovost operacije ter zmanjšanje obremenjenosti kirurgov. V podjetju verjamejo, da se boljše zdravstvo in skrb za paciente začneta pri izboljšanju počutja zdravnikov.
Rezultati raziskav kažejo, da te naprave skrajšajo čas operacije za 15 do 20 odstotkov.
Želijo si hitrejše širitve na evropskem trgu, ki ga vidijo kot primarnega, zatem načrtujejo prodor v ZDA. »Tam smo že imeli pogovore z večjimi igralci na trgu opreme za digitalizacijo operacijskih dvoran, ki jih zanima naša naprava,« je povedal Rotar. Postopek registracije bo tako kot v Evropi dolgotrajen in drag, zato iščejo nove investitorje. Razvoj produkta in certifikacijo za tržišče EU so financirali s sredstvi slovenskega, ameriškega in bolgarskega podjetniškega sklada.
Že nekaj časa si utirajo tudi pot v Azijo in na Bližnji vzhod. V Saudski Arabiji so že testirali aplikacijo in se pogovarjajo o njenem nakupu s štirimi bolnišnicami. Ta država je po Rotarjevih besedah zelo zanimiv trg, saj ima moderne bolnišnice s tujimi strokovnjaki in vodstva, ki veliko vlagajo v nove tehnologije. A tudi tam se zadeve odvijajo zelo počasi, kot povsod v zdravstvu, je realen.
